Pisma bralcev

Osamljenost To, kar sem prebrala v sklopu člankov »Sami, a ne osamljeni« (8. junij 2004), me je spodbudilo, da vam pišem. Ko sem videla to revijo, me sprva ni preveč pritegnila. Toda ko sem pričela brati, sem dojela, da se pred ljudmi čustveno zapiram. Dani predlogi so bili ravno to, kar sem potrebovala.

A. V., Združene države

Trpim zaradi epileptičnih napadov in depresije. Zdravila, ki jih jemljem, delujejo uspavalno, tako da večino časa prespim. Zato se pogosto počutim samo in osamljeno. Ti članki so mi pomagali razumeti, da celo takrat, ko se počutimo osamljene, nismo sami!

J. C., Združene države

Star sem 14 let in šel sem skozi obdobje, ko sem hotel, da bi me sošolci sprejeli. Mislil sem, da smo prijatelji. Toda videli so, da sem drugačen, ker sem kristjan. Dojel sem, da so me bili pripravljeni zapustili, če se ne bi spremenil in postal takšen, kot so oni. Sedaj vem, da je prave prijatelje – mlade in stare – mogoče najti v krščanski občini.

N. C., Španija

Ti članki so mi pomagali razumeti, zakaj sem se tako negativno odzivala, ko je bil mož na poslovnih potovanjih, jaz pa sem bila doma sama. Vaš nasvet, naj na osamljenost gledamo kot na nekaj običajnega in naj o tem govorimo z zrelim prijateljem, mi je zelo pomagal.

J. H., Češka

Kmalu se bom odselila na področje, kjer je večja potreba po kraljestvenih oznanjevalcih. Moja mama je vesela zaradi tega, vseeno pa se včasih počuti osamljeno. Ravno ko sem se spraševala, kaj naj naredim, so izšli ti članki. Sedaj načrtujem, da se bom z mamo redno pogovarjala in ji pripovedovala o radostnih doživetjih z oznanjevanja.

N. K., Japonska

Tower v Londonu Članek »Tower v Londonu – zgodovinski spomenik burne preteklosti« (8. junij 2004) je izšel ravno ob pravem času. Učiteljica in nekaj mojih sošolcev se je pravkar vrnilo s potovanja. Ogledali so si London. S pomočjo tega članka sem si lahko predstavljala potepanje po tem mestu – pa še nič mi ni bilo treba plačati za to!

P. L., Nemčija

Zaskrbljenost Zadnje čase sem bila v skrbeh, kar me je precej utrudilo. Mislila sem, da je tako, ker mi primanjkuje vere, in vse skupaj se je še poslabšalo. Bila sem zelo hvaležna, ko sem videla članek »Biblijsko gledišče: Ali zaskrbljenost kaže na pomanjkanje vere?«. (8. junij 2004) Ko sem zaskrbljena, me Jehova vedno spodbudi.

Y. I., Japonska

Demografija V članku »Demografija, Biblija in prihodnost« (8. maj 2004) ste napisali, da so Izraelci po 215 letih šli iz Egipta. V Drugi Mojzesovi knjigi 12:40, 41 pa piše, da se je to zgodilo po 430 letih.

R. C., Združene države

Prebudite se! odgovarja: V Drugi Mojzesovi knjigi 12:40 piše: »Prebivanja Izraelovih sinov, [ki, NW] [. . .] so bivali v Egiptu, je bilo štiristo in trideset let.« Bodite pozorni, da ‚prebivanje sinov Izraelovih‘ ni omejeno na čas, ki so ga Judje preživeli v Egiptu, temveč se očitno nanaša na celotno časovno obdobje, ki se je pričelo z Abrahamovim vstopom v Kanaansko deželo. Apostol Pavel je pokazal, da se je teh 430 let pričelo, ko je začela veljati abrahamska zaveza. (Galačanom 3:16, 17) To se je zgodilo, ko je Abraham leta 1943 pr. n. št. vstopil v Kanaan. Biblijska kronologija kaže, da je to bilo 215 let pred odhodom Judov v Egipt. Tako ostane 215 let, ko so Judje dejansko »bivali« v Egiptu. (Glej članek »Chronology« v prvem zvezku Insight on the Scriptures, ki so ga izdali Jehovove priče.)