Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Corcovado – kostariški nebrušeni diamant

Corcovado – kostariški nebrušeni diamant

 Corcovado – kostariški nebrušeni diamant

Od pisca za Prebudite se! iz Kostarike

»NEBRUŠEN diamant.« Ta pogosto uporabljena fraza dobro opiše Narodni park Corcovado. Leži na polotoku Osa, na južnem delu tihomorske obale Kostarike v Srednji Ameriki. Corcovado je zaradi nepopisne naravne lepote tukajšnjega skoraj neokrnjenega deževnega gozda, svoje odročnosti in dejstva, da v njem najdemo neverjetno raznolikost dreves, insektov, plazilcev in sesalcev, izredno zanimivo obiskati.

Ta park je prelep, vseeno pa je nebrušen diamant. Corcovado leži v enem največjih tropskih deževnih gozdov Srednje Amerike, v katerem ne boste našli veliko restavracij, hotelov ali prodajaln s spominki. Poleg nekaj postaj za čuvaje parka in dolgih pešpoti – ki so, kot piše v nekem popotniškem vodniku, od vseh pešpoti v deževnih gozdovih najbolje urejene – je le malo reči, ki bi spominjale na človekovo navzočnost.

Od gozda do parka

V začetku 1970-ih se je pričelo resno razmišljati, da bi se ta deževni gozd spremenilo v narodni park. Toda takšna preobrazba ni bila lahka naloga. Potrebno je bilo veliko delovne sile in denarnih virov. Sredi 1970-ih je prišlo poročilo, da se na področje selijo ljudje. Poleg tega je neko lesno podjetje, ki je imelo v lasti velik del gozda, načrtovalo obsežno sečnjo lesa, veliko lovcev pa je v gozdu lovilo divjad.

Toda vmes so posegli znanstveniki in biologi s celega sveta, ki so se zavedali, kako pomembna je ohranitev tega deževnega gozda. Tako je 31. oktobra 1975 kostariška vlada razglasila rojstvo Narodnega parka Corcovado. Od takrat naprej gozdu ne pretita več obsežna sečnja lesa in lov.

Različni obrazi Corcovada

Corcovado je s svojo površino 54.000 hektarjev kraj z zelo raznovrstnim rastlinstvom in živalstvom. V parku je vsaj osem ekosistemov. V teh ekosistemih je najmanj 500 drevesnih vrst. Največje drevo v parku je kapokovec. To drevo s premerom več kot 3 metre se dviga čez 70 metrov visoko.

Ali radi opazujete ptice? Ptičjo populacijo v Corcovadu sestavlja skoraj 400 vrst, ki bi vas nedvomno razveseljevale pa tudi dobro zaposlile. V parku živi največja kostariška populacija svetlordečih arov. Ko letijo, je na nebu videti šviganje njihovih prekrasnih barv, ožarjenih v soju tropskega sonca.

Morda pa bi raje preučevali kaj bolj pritlehnega. Ni problema! Corcovado ponuja 116 vrst dvoživk in plazilcev, med drugim tudi navadno suličarko. Toda ne opazujte je predolgo ali preveč od blizu! Ta strupena kača je namreč znana po tem, da je izjemno napadalna. Med dvoživkami najdemo vrsto prosojne žabe – če jo položite na prozorno stekleno površino, lahko celo vidite delovanje njenih notranjih organov!

 Čas v Corcovadu bi lahko preživeli tudi z opazovanjem kakih 140 sesalcev, ki tukaj domujejo. Med njimi so jaguarji, ozeloti, štiri vrste opic, tri vrste mravljinčarjev, dve vrsti lenivcev in dve vrsti pasavcev. V parku pa je tudi okoli 10.000 vrst žuželk.

Shirley Ramirez Carvajal, biologinja in koordinatorka programa za upravljanje s populacijami prostoživečih živali v Corcovadu, je za Prebudite se! povedala, da poteka projekt označevanja jaguarjev in drugih živali z ovratnicami, ki oddajajo radijske signale. To bo znanstvenikom pomagalo preučiti njihove prehranjevalne navade in obseg njihovega habitata. Te informacije bodo upravi parka nato pomagale pri odločanju, ali je meje parka morda treba razširiti, zato da bi živali imele dovolj hrane. Širitev parka lahko živali tudi obvaruje pred genetskimi nevarnostmi, ki se pojavijo, če se parijo živali, ki so si tesno v sorodu.

 Toda v Corcovadu ni zanimivo le obilje živalskih vrst. Obiščete lahko Salsipuedeško jamo, znano po tem, da je v njej shranjen del zaklada angleškega pomorščaka in raziskovalca sira Francisa Draka. Le nekaj kilometrov severno od Corcovada je Drakov zaliv, v katerem naj bi ta raziskovalec pristal leta 1579 med potovanjem okoli sveta.

»Diamant« je nekoč ogrožala zlata mrzlica. Zlate kepe, ki so tehtale do enega kilograma, so v 1930-ih sprožile prvi val mrzlice. Kasneje v 1960-ih je nastopila nova zlata mrzlica in nekaj let po ustanovitvi parka še ena. Zadnja je spodbudila priselitev na stotine rudarjev. Te je vlada leta 1986 pregnala iz Corcovada.

Kakor drugi kraji ima tudi Corcovado svoje težave. Prebudite se! se je pogovarjal z Gerardom A. Chavesom, podupraviteljem parka, ki je omenil, da imajo poleg stalnega boja za denarna sredstva in vire še druge skrbi, med drugim krčenje gozdov ob meji parka in problem nezakonitega lova. V bližnji prihodnosti se bo nedvomno treba lotiti vsakega od teh vprašanj, da bi Corcovado še naprej uspeval.

Park Corcovado zagotovo ostaja eno najbolj nedotaknjenih področij na zemlji. Prav kakor dobesedni diamanti očarajo ljudi s svojo lepoto in zdržljivostjo, bodo tisoči obiskovalci, ki cenijo naravno in svojstveno lepoto zemlje, ta kostariški nebrušeni diamant še mnogo let cenili in občudovali. Kristjane pa park spomni na to, kako lepa bo vsa zemlja, ko jo bo Bog spremenil v svetovni raj! (Luka 23:43)

[Zemljevid na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Narodni park Corcovado

[Slika na strani 15]

Deževni gozd

[Vir slike]

Steve Pace

[Sliki na strani 15]

Bukov ostrigar (zgoraj) in minijasta vlažnica (spodaj)

[Vir slike]

©kevinschafer.com

 [Slika na straneh 1617]

Deževni gozd sega vse do obale

[Slika na straneh 16, 17]

Podrevnica

[Slika na straneh 16, 17]

Pohodnica pod slapom

[Slika na strani 17]

Sajmirija

[Slika na strani 17]

Ozelot

[Slika na strani 17]

Motmot

[Slika na strani 17]

Svetlordeči ara

[Slika na strani 17]

Lenivec

[Navedba vira slike na strani 17]

Obala: Barbara Magnuson/Larry Kimball; žaba: © Michael and Patricia Fogden; slap: ©kevinschafer.com; vse druge fotografije: Steve Pace