Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Evropski moški posvečajo več časa osebni negi

»V zadnjih petih letih se je čas, ki ga moški posvečajo osebni negi, podaljšal na povprečno 3,1 ure na teden, v primerjavi z 2,5 ure, kolikor za to povprečno porabijo ženske,« poroča londonski časopis The Daily Telegraph. Povečano zanimanje za osebni videz se vidi v vse večjem povpraševanju po proizvodih za nego kože, las, osebno higieno in po dišavah, ki so izdelane posebej za moške. Vrednost teh proizvodov je v zadnjem letu znašala »20 milijard evrov in naj bi do leta 2008 narasla na 24 milijard«. Direktorica nekega lepotilnega salona za moške je za časopis povedala: »Posel cveti, saj stranke redno porabijo do 300 evrov za nego obraza, manikuro in pedikuro.« V časopisu še piše, da »60 odstotkov moških dišav kupijo neposredno moški, ne pa dekleta oziroma žene«.

 Preveč strokovnjakov

»Če človek danes opravi diplomo, mu to še ne zagotavlja, da bo dobil službo,« piše v El Universalu, časopisu Ciudad de Mexica. Nedavna mehiška raziskava je pokazala, da »je med letoma 1991 in 2000 moralo 40 odstotkov strokovnjakov sprejeti službo, ki ni bila povezana z njihovo stopnjo izobrazbe«. To pomeni, da približno 750.000 univerzitetnih diplomantov opravlja delo, za katero ni potrebna diploma, kot denimo »za telefonskega operaterja, voznika, čarovnika, klovna [in] natakarja«. Po poročilu naj bi bilo do leta 2006 v Mehiki 131.000 več upravnikov, 100.000 več računovodij, 92.000 več računalniških strokovnjakov, 92.000 več osnovnošolskih učiteljev in 87.000 več odvetnikov, kot pa je razpoložljivih služb za te poklice.

Na Kitajskem kolesa izgubljajo boj

Gospodarstvo Kitajske napreduje, zato se ljudje odločajo, da se bodo raje vozili z avtomobili, kot pa da bodo kolesarili. Na primer le 25 odstotkov prebivalcev Pekinga se sedaj vozi predvsem s kolesom, v primerjavi s 60 odstotki pred zgolj desetimi leti. »Samo v Pekingu,« piše v kanadskem časopisu Toronto Star, »se število vozil na cesti letno poveča za več kot 400.000.« Zato je v tem mestu »hitrost na cestah sedaj v povprečju le 12 kilometrov na uro«. National Geographic poroča, da so na Kitajskem v letu 2003 »novi uspešni strokovnjaki navdušeno pokupili več kot dva milijona avtomobilov, kar 70 odstotkov več kot leta 2002«. Poroča še, da je zaradi tega, ker se kot pogonsko sredstvo vedno bolj uporablja bencin in ne človeška moč, »Kitajska najverjetneje že prehitela Japonsko in postala druga največja potrošnica nafte«. Kljub temu imajo na Kitajskem po ocenah še vedno 470 milijonov koles.

Novorojenčkom branje koristi

»Če starši berejo majhnim otrokom, to tako močno vpliva na otrokovo poznejše življenje, da strokovnjaki priporočajo, da bi jim brali že, ko so stari komaj nekaj ur,« piše The Toronto Star. Dr. Richard Goldbloom, ki je pred dvema letoma v Kanadi vodil prvi program za opismenjevanje novorojenčkov, pravi: »Nekaj, kar smo se naučili in opazili, je, da so dojenčki takrat, ko jim berete, res že zelo pozorni. Poslušajo.« Raziskava kaže, da to, da otrokom zelo zgodaj že samo dajete knjige, izboljša njihov besedni zaklad in bralne sposobnosti. Po besedah časopisa, »bistvo ni v tem, da bi se malčke prisililo, da se naučijo brati, ampak da spoznavajo bogatost jezika, tako po kakovosti kot po obsežnosti, da lahko pridobijo besedni zaklad, prepoznavajo črke in glasove ter navsezadnje pričnejo tudi brati«.

Nezaščitene vrste izginjajo

V preteklih letih so naravovarstveniki uspeli zaščititi več kot 10 odstotkov Zemljinega površja, piše v perujskem časopisu El Comercio. Kljub temu pohvalnemu naprezanju pa sedanji sistem naravnih rezervatov sploh ne ščiti »najmanj 300 vrst ptic, sesalcev, želv in dvoživk, ki so v nevarnosti, da izumrejo«. Problem je v tem, pravi Gustavo Fonseca, namestnik generalnega direktorja za programe in znanost pri Conservation International, da so sedanji okoljevarstveni cilji morda »politično privlačni«, toda pomanjkljivi. »Osrediniti se moramo še zlasti na ohranitev tistih predelov, kjer je največ ogroženih vrst, ki živijo na določenem področju,« pravi. Časopis, ki je osvetlil še eno nevarnost za ogrožene živali, poroča, da je trgovina s temi živalmi ena največjih nezakonitih trgovskih dejavnosti na svetu takoj za trgovino z drogami in orožjem. Skoraj polovica vseh živalskih vrst, prodanih na mednarodnem črnem trgu, je iz južnoameriških gozdov.

Pazite se pijač z dodatki

V Avstraliji »je na dan spolno napadenih do pet ljudi, potem ko so v pivnici, klubu ali na zasebni zabavi pili pijačo, v kateri je bil kakšen dodatek«, svari časopis The Australian. Dodatki, ki so v pijačah, so lahko alkohol ali droge, dodani pa so brez vednosti pivca. Nekatere uporabljene droge nimajo barve, okusa ali vonja. Žrtve lahko postanejo zmedene, ne morejo se premikati ali izgubijo zavest. Nekatere celo umrejo. Državna anketa, ki jo je opravil Avstralski inštitut za kriminologijo, je pokazala, da »vsako leto spije pijačo, ki ji je bilo nekaj dodano, približno 4500 ljudi, od teh pa je bilo nato spolno napadenih 40 odstotkov«, piše v časopisu. Ko učinki takšne pijače popustijo, se posamezniki morda sploh ne spomnijo, kaj se jim je zgodilo.

Upanje za Zemljino ozonsko plast?

»Končno je v atmosferi manj klorofluoroogljikovodikov (CFC),« poroča revija ECOS, ki jo objavlja avstralska Zvezna organizacija za znanstveno in industrijsko raziskovanje (CSIRO). Atmosferski CFC-ji škodujejo Zemljini zaščitni ozonski plasti. Količina CFC-jev, ki so v zgornjih slojihatmosfere, je več kot 50 let vztrajno naraščala, do leta 2000. Od takrat koncentracija CFC-jev »letno pade za skoraj en odstotek«, piše v ECOSU. Ta upad, piše v poročilu, »kaže, da bi se ozonska luknja utegnila zapreti približno do sredine tega stoletja«. Vendar pa te kemične snovi še vedno povzročajo škodo. V poročilu piše: »Kljub upadu se je letos nad Antarktiko luknja v ozonski plasti [. . .] razširila na skoraj 29 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je za več kot tri Avstralije.«