Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Nič več predsodkov

Nič več predsodkov

 Nič več  predsodkov

ALI lahko pri sebi ugotovimo, da se morda nagibamo k predsodkom? Ali denimo sklenemo kakšnega značaja je nekdo na podlagi njegove barve kože, narodnosti, etnične skupine ali plemena – četudi tega človeka sploh ne poznamo? Ali pa lahko vsakogar vrednotimo po njegovih edinstvenih lastnostih?

Za časa Jezusa ljudje iz Judeje in Galileje na splošno ‚niso imeli nobenih stikov s Samarijani‘. (Janez 4:9) Občutja mnogih takratnih Judov nedvomno izraža v Talmudu zapisano reklo, ki se glasi: »Da le ne bi nikoli videl Samarijana.«

Celo Jezusovi apostoli so do Samarijanov morda nekoliko gojili predsodke. Nekoč jih v neki samarijanski vasi niso prijazno sprejeli. Jakob in Janez sta vprašala, ali lahko na te ravnodušne ljudi prikličeta ogenj. Jezus ju je pograjal in jima pokazal, da nimata pravega stališča. (Luka 9:52–56)

Jezus je kasneje povedal priliko o možu, ki so ga na poti iz Jeruzalema v Jeriho napadli roparji. Dva pobožna Juda, ki sta šla mimo, temu možu nista želela pomagati. Samarijan pa se je ustavil, mu obvezal rane in tudi poskrbel za vse potrebno, da je lahko okreval. Ta Samarijan je bil res pravi bližnji. (Luka 10:29–37) Jezusova prilika je njegovim poslušalcem morda pomagala dojeti, da so jih njihovi predsodki zaslepili in niso videli dobrih lastnosti drugih. Nekaj let kasneje se je Janez vrnil v Samarijo in oznanjeval v mnogih tamkajšnjih vaseh – morda tudi v vasi, ki jo je prej hotel pokončati. (Apostolska dela 8:14–17, 25)

Tudi Peter je moral biti nepristranski, ko mu je angel naročil, naj o Jezusu govori rimskemu stotniku Korneliju. Peter ni bil vajen govoriti z Nejudi, in večina Judov ni marala rimskih vojakov. (Apostolska dela 10:28) Ko pa je uvidel, da vse skupaj vodi Bog, je dejal: »Zdaj pa zares spoznavam, da Bog ni pristranski, temveč da mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.« (Apostolska dela 10:34, 35)

Zakaj se otresti predsodkov

S predsodki se krši osnovno načelo, ki ga je učil Jezus: »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Matej 7:12) Kdo bi želel, da bi se ga preziralo samo zaradi kraja njegovega rojstva, barve kože ali družbenega okolja? S predsodki se kršijo tudi Božja  načela o nepristranskosti. Biblija uči, da je Jehova »iz enega človeka [. . .] naredil vse človeške narode, da bi prebivali po vsem zemeljskem površju«. (Apostolska dela 17:26) Zato so vsi ljudje bratje in sestre.

Še več, Bog vsakogar sodi kot posameznika. Človeka ne sodi po tem, kaj so naredili njegovi starši ali predniki. (Ezekiel 18:20; Rimljanom 2:6) Tudi če nas zatira kak drug narod, to ni tehten razlog, da bi sovražili posameznike tega naroda, ki najverjetneje sploh niso odgovorni za krivično ravnanje. Jezus je svoje sledilce učil, naj ‚ljubijo svoje sovražnike in molijo za tiste, ki jih preganjajo‘. (Matej 5:44, 45)

Zaradi takšnega pouka so kristjani v prvem stoletju lahko premagali svoje predsodke in postali edinstvena mednarodna bratovščina. Med sabo so se imenovali bratje in sestre ter tudi čutili tako, čeprav so izhajali iz različnih kultur. (Kološanom 3:9–11; Jakob 2:5; 4:11) Načela, ki so bila gonilna sila takšne spremembe, so lahko enako koristna tudi danes.

Kako se danes otresti predsodkov

Pravzaprav imamo vsi vnaprej ustvarjena mnenja, vendar ni treba, da iz njih nastanejo predsodki. »Vnaprej ustvarjeno mišljenje postane predsodek samo, če ga človek ne spremeni, potem ko je dobil dodatne informacije,« piše v knjigi The Nature of Prejudice. Pogosto se predsodke lahko premaga, ko ljudje spoznajo drug drugega. Vendar v isti knjigi še piše: »Ljudje bodo samo ob takih stikih, ki jih navajajo, da delajo skupaj, spremenili svoje stališče.«

 Tako je John, Ibojec iz Nigerije, premagal svoje predsodke do Havsov. On pravi: »Na univerzi sem spoznal nekaj študentov, ki so bili Havsi. Z njimi sem se spoprijateljil in odkril, da jih v življenju vodijo dobra načela. Z enim od njih sem delal na skupnem projektu in zelo lepo sva sodelovala; prej pa sem sodeloval s študentom, ki je bil Ibojec, in ni bil nič kaj prizadeven.«

Pomoč, da bi se otresli predsodkov

V poročilu UNESCO Against Racism piše, da »je lahko izobraževanje dragocena pomoč v boju zoper nove oblike rasizma, diskriminacijo in ločenost iz družbe«. Jehovove priče so prepričani, da je pri tem biblijsko izobraževanje zares najodličnejša pomoč. (Izaija 48:17, 18) Ko ljudje udejanjajo to, kar Biblija uči, spoštovanje prežene sumničavost, ljubezen pa pogasi sovraštvo.

Jehovove priče ugotovljajo, da jim Biblija pomaga premagati predsodke. Zares, motivira jih in jim hkrati daje priložnost, da sodelujejo z ljudmi drugih kultur in narodnosti. Christina, ki smo jo omenili v prvem članku tega sklopa, je Jehovova priča. »Naši shodi v kraljestveni dvorani mi dvigujejo samozavest,« pravi. »Tam se počutim varno, ker čutim, da do mene nihče ne goji predsodkov.«

Jasmin, ki je tudi Priča, se spominja, da je bila prvič žrtev rasizma že pri devetih letih. Pravi: »Četrtek je zame vedno najlažji dan v tednu, ker grem takrat v kraljestveno dvorano. Tam me imajo ljudje radi. Ob njih se počutim nekaj posebnega, ne pa prezirana.«

Tudi prostovoljne dejavnosti Jehovovih prič združujejo ljudi iz različnih okolij. Simon se je rodil v Veliki Britaniji, njegova družina pa izvira iz Karibskega otočja. Ko je kot zidar delal za svetna gradbena podjetja, se je moral spoprijeti s številnimi predsodki. Kaj takšnega pa se ni zgodilo v letih, ko je s svojimi soverniki služil kot prostovoljec pri gradbenih projektih. »Delam s Sopričami iz mnogo različnih dežel,« pravi Simon, »a naučili smo se dobro shajati drug z drugim. Nekaj najboljših prijateljstev sem sklenil z ljudmi iz drugih dežel in kultur.«

Seveda so Jehovove priče nepopolni ljudje. Zato se morda morajo vztrajno bojevati proti temu, da bi gojili predsodke. Vendar pa je zavest, da je Bog nepristranski, zanje močna spodbuda, da tako tudi ravnajo. (Efežanom 5:1, 2)

Če se trudimo, da bi se otresli predsodkov, nam to lahko v mnogočem koristi. Druženje z ljudmi iz drugačnih okolij obogati naše življenje. Poleg tega pa bo Bog po svojem Kraljestvu kmalu ustvaril človeško družbo, v kateri bo bivala pravičnost. (2. Petrovo 3:13) Takrat bodo predsodki odpravljeni za vedno.

[Okvir na strani 11]

Ali gojim predsodke?

Odgovorite si na spodaj navedena vprašanja in se preiščite, ali morda nevede gojite določene predsodke:

1. Ali se mi zdi, da imajo ljudje določene etnične skupine, religije ali naroda neželene lastnosti, kot je neumnost, lenoba ali skopuštvo? (V mnogih šalah se ohranjajo takšni predsodki.)

2. Ali se nagibam k temu, da priseljence oziroma ljudi druge etnične skupine krivim za svoje ekonomske ali socialne težave?

3. Ali dovolim, da zaradi sovraštva, ki ga moja religija že dolgo kaže do drugega naroda, sovražim ljudi te narodnosti?

4. Ali lahko na vsakega človeka, ki ga srečam, gledam kot na osebo zase, ne glede na njegovo barvo kože, kulturo ali narodnost?

5. Ali sem vesel vsake priložnosti, da lahko spoznam ljudi, ki so iz drugega družbenega okolja, kakor sem jaz? Ali si za tem prizadevam?

[Slika na strani 8]

Jezus nas je s svojo priliko o dobrem Samarijanu poučil, kako se otresti predsodkov

[Slika na strani 8]

Peter je na Kornelijevem domu dejal: »Zares spoznavam, da Bog ni pristranski.«

[Slika na strani 9]

Pouk iz Biblije združuje ljudi različnih okolij

[Slika na strani 9]

Jehovove priče ravnajo po tem, kar se učijo

[Slika na strani 10]

Christina – »Shodi v kraljestveni dvorani mi dvigujejo samozavest.«

[Slika na strani 10]

Jasmin – »Ljudje me imajo radi. Ob njih se počutim nekaj posebnega, ne pa prezirana.«

[Slika na strani 10]

Simon, prostovoljec pri gradnji – »Naučili smo se dobro shajati drug z drugim.«