Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Spomenik mogočnega rimskega imperija

Spomenik mogočnega rimskega imperija

 Spomenik mogočnega rimskega imperija

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ NEMČIJE

Kaj ima več kot 1900 let, meri v dolžino več kot 500 kilometrov in je eden najveličastnejših zgodovinskih spomenikov rimskega imperija v Srednji Evropi? Odgovor: límes.

LIMES je skupno ime za niz utrdb, ki so jih zgradili Rimljani, ko so skušali zavarovati severno mejo pred germanskimi plemeni. Danes te utrdbe pričajo o mogočnosti staroveškega rimskega imperija.

V latinščini beseda limes pomeni ‚pot, ki jo je človek naredil, da deli kakšno ozemlje na dvoje‘. Prvotno je bil limes cesta in ni bil mišljen kot meja. Toda ko je bil zgrajen, je postal prav to. Njegova gradnja je zaznamovala dramatično prelomnico v zgodovini rimskega imperija.

Zakaj je bil limes zgrajen?

Germanska plemena onstran severne meje imperija so bila sovražna do Rima. Na tem področju, ki se mu včasih reče barbaricum oziroma ozemlje Barbarov, so na primer živeli Hatijci, ki so velikokrat napadali mejo. Bili so ognjeviti bojevniki in Rimljane bi vojskovanje z njimi veliko stalo.

Rimska vojska je, namesto da bi skušala ozemlje Barbarov zavzeti, čez to področje zgradila limes. Tako je skozi neosvojeno ozemlje v kotu med Renom in Donavo naredila koridor, ki ga je ponekod vsekala skozi gost gozd. Koridor so patruljirali vojaki, zato je bil za popotnike prehod sorazmerno varen.

 Rimljani so sprva naredili samo široko cesto. Čez čas pa so ob cesti postavili lesene stolpe, kamor so lahko namestili vojake. Vsak stolp je bil vedno v vidnem polju sosednjega. Vzdolž ceste so postavili tudi palisado, ki je bila visoka 2,7 metra in narejena iz priostrenih lesenih kolov. Kasneje so skopali še okop in jarek. Ponekod so postavili zid in stražne stolpe iz kamna.

V bolj oddaljenih področjih so zgradili še več utrdb, da bi nastanili vojake. V Nemčiji je v tretjem stoletju n.š utrjena meja nazadnje merila več kot 500 kilometrov. Limes je sestavljalo 60 velikih trdnjav in veliko manjših utrdb. Poleg tega je bilo najmanj 900 stražnih stolpov, od koder so stražarji hodili na patruljo. Nekateri pravijo, da so bili ti stolpi visoki do 10 metrov, torej kakor dvonadstropna stavba.

Umetna meja

Zato je cesta, ki je bila sprva le pot čez sovražnikovo ozemlje, postala umetna meja. Limes je šel naprej iz Nemčije na ozemlje današnje Nizozemske, vse do obale Severnega morja. V Angliji so Rimljani zgradili Hadrijanov zid in Antoninov okop, zato da bi zavarovali mejo pred Kaledonci, ki so živeli na ozemlju današnje Škotske.

Namen limesa ni bil, da bi mejo popolnoma zaprl. Meja je imela tudi vrata, zato da bi Barbari lahko prišli v rimski provinci Recijo in Germanio Superior. To je ljudem omogočilo trgovanje.

Limes je dokaz dramatičnega preobrata v rimski politiki. T. W. Potter piše: »Zamisel, da bi imperij imel začrtane meje, je bila v očeh Rimljanov dolga stoletja skoraj nepojmljiva.« Meja je torej zaznamovala »začetek odločilne  spremembe v politiki – od širjenja k omejevanju«.

Koliko ga je še ostalo?

Že pred tretjim stoletjem se je pričel dolgotrajni in počasni propad imperija. Vojska se je z utrjene meje sčasoma umaknila. Utrdbe so pričele razpadati, kamenje in les pa se je uporabilo v druge namene. Meja enega najmogočnejših imperijev, kar jih je svet videl, je bila kmalu zaraščena, zanemarjena in je čez čas utonila v pozabo.

Toda proti koncu 19. stoletja je v Nemčiji pričelo naraščati zanimanje za rimsko zgodovino in tradicijo. Od takrat so bili obnovljeni kratki odseki mejnega jarka, okopa in zidu, pa tudi nekaj utrdb in stražnih stolpov. Vendar velik del limesa ni obnovljen in se ga stežka prepozna.

Ena najlepše obnovljenih utrdb je Saalburg, ki stoji na področju Taunusa, kakih 40 kilometrov od podružničnega urada Jehovovih prič v Nemčiji. Utrdbo, ki meri 147 krat 221 metrov, obdajata jarek in kamnito obzidje s stražnimi stolpi. Prvotno je  bilo v njej nastanjenih približno 500 vojakov. V središču utrdbe stoji najpomembnejša stavba, glavni štab oziroma principia.

V zadnjem delu principie je svetišče, kjer so hranili prapor. V brošuri Limeskastell Saalburg piše: »Svetišče za prapor je bilo posvečeno bogovom zavetnikom rimskega imperija in čaščenju cesarja. Pred njegovim vhodom je podnevi korakal stražar častne straže.« Obnovljeni limes torej potrjuje, da je imela religija pomembno vlogo v vojaškem življenju.

Limes je po obnovi postal priljubljena turistična znamenitost. Marsikje je ob nekdanji utrjeni meji speljana pešpot za pohodnike. Če boste obiskali Nemčijo, zakaj si ne bi limesa tudi sami ogledali? Videli boste presunljiv opomin, da prej ali slej zatonejo in izginejo celo najmogočnejši človeški imperiji.

[Okvir/slika na strani 15]

ŽIVLJENJE RIMSKEGA VOJAKA

Rimska vojska je bila sestavljena iz legij, v katerih so bili rimski državljani, in pomožnih oddelkov (auxilia), v katere so novačili moške iz osvojenih dežel. Najmanjša enota rimske vojske je bil contubernium, v katerem je bilo približno deset vojakov, ki so živeli skupaj. Deset takšnih enot je sestavljalo centurij, ki mu je poveljeval centurion, 60 centurij pa legijo, v kateri je bilo od 4500 do 7000 vojakov.

»Vojska se lahko bojuje le s polnim želodcem,« je rekel Napoleon Bonaparte. Rim se je tega dejstva zavedal veliko pred Napoleonom in je svoje vojake dobro hranil. »V rimski vojski ni bilo nikoli upora zaradi slabe hrane,« komentira revija Archäologie in Deutschland. Pravzaprav »je bila vojaška hrana v nekaterih delih rimskega sveta kakovostnejša kakor hrana civilnega prebivalstva«.

Dnevni obroki so vsebovali sveže meso, sadje, zelenjavo, pšenični kruh in olje. Kljub temu vojaki niso bili razvajeni. »Rimska vojska ni imela menze,« pojasnjuje prej omenjena revija. Vsak contubernium je moral pripraviti hrano za vojake v svoji enoti.

Po 25 letih vojaške službe je bil rimski vojak častno odpuščen in je v priznanje za svoje služenje dobil nekaj denarja ali pa kos zemlje. Vojaki, ki so služili v pomožnih oddelkih, so zase in za svoje otroke dobili rimsko državljanstvo. »Služenje v rimski vojski je bilo za številne moške najhitrejša pot do rimskega državljanstva,« poroča knjiga Der Limes zwischen Rhein und Main.

[Zemljevid/slike na straneh 16, 17]

(Lega besedila – glej publikacijo)

OBNOVLJENI LIMES V NEMČIJI

–– Meja limes

1 Wiesbaden

Palisada in kamnit stražni stolp

2 Butzbach

Stražni stolp z lesenim okvirjem in ilovnatimi stenami

3 Weissenburg

Severna vrata kamnite utrdbe

4 Saalburg

Ena najlepše obnovljenih utrdb

5 Rainau

Lesen stolp in palisada

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.