Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Zapete rane

Zapiranje ran z medicinsko zadrgo je učinkovitejše od običajnega šivanja, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung. »Rane se pri kirurškem zapenjanju enako lepo zacelijo kot pri običajnih obližih. Na vsako stran rane se pritrdi niz zobkov, ki se jih nato zapre kot zadrgo na oblačilu.« V raziskavi na Univerzitetni kliniki v Göttingenu v Nemčiji so primerjali dve skupini pacientov, katerim so kirurško odstranili kožnega raka. Obema skupinama so tkivo pod kožo zašili tako kot običajno. Vrhnje sloje kože pa so eni skupini zaprli z medicinsko zadrgo, drugi pa z običajnimi šivi. Za ranami z zadrgo so ostale znatno tanjše brazgotine, redkeje pa so nastale tudi grde »lestvene« brazgotine.

Mravlje, ki izdelujejo herbicid

»Nekatere mravlje, ki gojijo glive, s katerimi se prehranjujejo, izdelujejo tudi herbicid za uničevanje zajedalca,« pravi poročevalska agencija Bloomberg. Krojaške mravlje vrste atta colombica ne morejo prebaviti v mravljišče prinešenega listja in drobirja. Zbrane razpadajoče rastline spravijo in uporabijo za gojišče gliv. Vendar glive, ki jih mravlje gojijo, napade mikroparazit, kateri lahko zmanjšuje ali uničuje njihovo zalogo hrane. Da bi mravlje zaščitile glive, na svojem telesu gojijo bakterijo. »Ko se pojavi nezaželen glivin [parazit], se krojaške mravlje z deli telesa drgnejo ob njega in odlagajo herbicid,« piše v poročilu.

Kanadske cerkve se še naprej praznijo

»V Kanadi zmaguje posvetnost,« je dejal francosko-kanadski pisec Yann Martel v intervjuju za Publishers Weekly. Še več, poročilo v The New York Timesu pravi, da se v montrealski »cerkvi navzočnost tako hitro manjša, da so v zadnjih treh letih zaprli, zapustili ali preuredili v solastniške stavbe in v enem primeru celo v picerijo, najmanj 18 cerkev«. Po besedah Marguerite Van Die, profesorice teologije na Queen’s University v Kingstonu v Ontariu, »v tej družbi religija nima več kulturnega vpliva«.

Bliskanje v Venezueli pomaga ozonski plasti

Čeprav 90 odstotkov ozonske plasti okoli zemlje nastane z ultravijoličnim sevanjem sonca, pa ostalih 10 odstotkov ustvari bliskanje. Nad močvirjem narodnega parka Catatumbo v venezuelski državi Zulia pa se velikokrat bliska. V caracaškem The Daily Journalu piše, da se nad področjem delte reke Catatumbo na leto »bliska 140 do 160 dni«. Po mnenju nekaterih bliskanje sproži metan, stranski produkt razpadajočih rastlin ter drugih snovi iz okoliških lagun in močvirja, skupaj z nizkimi oblaki in slabim vremenom. Še ena zanimiva značilnost bliskanja v Catatumbu je, da so bliskanja tako daleč narazen, da se grmenja sploh ne sliši. To je »naraven pojav, edinstven za to področje«, piše na spletni strani Lost World Adventures.

Najdražja mesta

Tokio, Moskva in Osaka so najdražja mesta na svetu. Takšen je sklep raziskave, ki jo je izvedla organizacija Mercer Human Resource Consulting. V raziskavi 144 mest so primerjali stroške več kot 200 proizvodov in storitev, tudi stroške nastanitve, oblačil, prevoza, zabave, pohištva in gospodinjske opreme. Polovica 20 najdražjih mest je v Aziji. London, Zürich in Ženeva so med najdražjimi mesti v Evropi, takoj za Moskvo. New York je deseto najdražje mesto, med prvimi stotimi pa ni nobenega kanadskega mesta. Najcenejše mesto je Asunción v Paragvaju.

Izginjajoči jeziki

»Število ‚živih‘ jezikov, ki se jih govori po svetu, upada hitreje kot število živalskih in rastlinskih vrst,« piše v raziskavi, navedeni v londonskem The Independentu. Jezikoslovci ocenjujejo, da se po svetu govori 6809 jezikov, od teh jih 90 odstotkov govori manj kot 100.000 ljudi. Jezikov, ki jih govori manj kot 50 ljudi, je 357, za 46 pa se jih ve, da imajo samo enega govorca. Kolonizacija je povzročila izginotje 52 od 176 jezikov severnoameriških plemen in 31 od 235 aboriginskih jezikov v Avstraliji. Profesor Bill Sutherland z Univerze East Anglia v Veliki Britaniji je dejal, da so pri primerjanju nevarnosti izginotja jezikov in izginotja živali ugotovili, da bi znatno več jezikov lahko označili kot »zelo ogrožen«, »ogrožen« ali »občutljiv«. Dodaja: »Grožnje pticam in sesalcem so dobro znane, vendar so dejansko jeziki veliko bolj ogroženi.«

Vzrok prehlada

Mnogi ljudje so prepričani, da se človek prehladi, če ga zebe. Vendar »znanstveniki že več kot stoletje vlagajo zelo veliko časa in energije, da bi temu prepričanju prišli do dna,« poroča The New York Times. »Kljub njihovemu naprezanju povezava med prehladom in vremenom še vedno obstaja, kar spodbuja k nadaljnjim raziskavam.« Že Louis Pasteur je leta 1878 začel s poskusi, mnogi pa so to delo nadaljevali, ker so želeli ugotoviti, kateri del telesa, če sploh kateri, se mora ohladiti, da se prehladimo. Ne preseneča, da raziskovalci še vedno ne vedo zagotovo, kakšen je odgovor. Dr. Jack Gwaltney ml., eden od vodilnih strokovnjakov za prehlad, meni, da je vlažnost tista, ki pospešuje prehlad, in ne temperatura. Gre za to, da je »prehlad zelo kompleksen – sploh ne gre samo za eno bolezen, ampak za mnoge podobne, vse pa se pojavijo kot odziv na vreme, in sicer na načine, ki so še vedno nerazumljivi,« piše v Timesu.

Psihične težave na delovnem mestu

»Vzroki za nezmožnost opravljanja dela na delovnem mestu se dramatično spreminjajo iz fizičnih v psihične,« piše v kanadskem časopisu Globe and Mail. Več kot 180 kanadskih podjetij je sodelovalo v anketi o tem problemu. Rezultati so pokazali, da je »79 odstotkov anketiranih dejalo, da so psihične težave glavni razlog za kratkotrajno nezmožnost opravljanja dela, 73 odstotkov pa, da so te težave glavni razlog za dolgotrajno nesposobnost«. Med nekatere omenjene vzroke za porast stresa, tesnobnosti in depresije na delovnem mestu spada to, da starejša delovna sila teže dosega zahtevano, da je več naloženega dela in da zaradi sodobne tehnike zaposleni vzamejo delo tudi domov. Rezultat tega pa je »neskončen delovnik«. Dr. Richard Earle s Kanadskega inštituta za preučevanje stresa v Torontu pravi, da delodajalci lahko pomagajo »s tem, da izobražujejo poslovodje, kako prepoznati psihične bolezni in se odzvati nanje, ter da [delodajalci] priskrbijo programe pomoči in omogočijo drugo podporo«.