Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj je sedaj toliko nasilnega kriminala?

Zakaj je sedaj toliko nasilnega kriminala?

 Zakaj je sedaj toliko nasilnega kriminala?

VSA kriminalna dejanja so zlobna. A brezumne oziroma brezciljne zločine je teže razumeti. Preiskovalce bega dejstvo, da so pogosto brez očitnega motiva. Ker so množična občila v zadnjih letih postala veliko bolj učinkovita, za tako strašne zločine v nekaj urah izvedo milijoni ali celo milijarde ljudi. V poročilu, ki ga je objavila Svetovna zdravstvena organizacija, piše, da »nasilje ne preskoči nobene celine in nobene države, morda le maloštevilne skupnosti«.

Celo področja, ki so v preteklih letih veljala za sorazmerno varna, so bila pred nedavnim priča nesmiselnemu nasilju. Denimo Japonska je dolgo imela nizko stopnjo nasilnega kriminala. Vendar je v Ikedi junija 2001 neki moški vstopil v šolo ter z mesarskim nožem pričel prebadati in parati žrtve. V 15 minutah je ubil 8 otrok in ranil še 15 drugih. Če to dodamo še k drugim poročilom z Japonskega, kot je denimo tisto o mladih, ki iz čiste zabave pobijajo povsem neznane ljudi, človeku postane popolnoma jasno, da so se razmere spremenile.

Celo v državah, kjer je stopnja kriminala visoka, so nekatera nesmiselna dejanja v javnosti povzročila močan odpor. To se je pokazalo po napadu na Svetovni trgovinski center v New Yorku, 11. septembra 2001. Psiholog Gerard Bailes je takole komentiral: »[Ta napad] je svet spremenil v popolnoma tuje in nevarno okolje, kjer ne moremo predvideti, kaj se bo zgodilo.«

Zakaj to počnejo?

Ni enega samega dejavnika, ki bi pojasnjeval vsa raznolika dejanja nesmiselnega nasilja. Nekatere zločine se teže razume, ker so nelogični. Denimo težko je dojeti, zakaj bi človek stopil do povsem neznanih ljudi in jih smrtno zabodel ali zakaj bi nekdo peljal mimo hiše in brezciljno streljal.

Nekateri trdijo, da je nasilje ljudem prirojeno. Drugi pa nasprotno menijo, da nesmiselnih zločinov ni mogoče opravičiti, češ da so neogiben del človeške narave. (Glej okvir »Zapisani nasilju?«.)

Mnogi strokovnjaki menijo, da obstaja veliko dejavnikov in okoliščin, ki spodbujajo ljudi  k nerazumnemu in nasilnemu ravnanju. Poročilo, ki ga je objavila Akademija FBI (Zvezni preiskovalni urad) v Združenih državah, gre tako daleč, da pravi: »Umor ni dejanje uravnovešenega in razumnega posameznika.« Nekateri organi oblasti se morda ne bi strinjali z izborom besed v tej trditvi. Kljub temu pa se mnogi strinjajo z njihovim pomenom. Iz tega ali onega razloga je razmišljanje tistih, ki zagrešijo nesmiselno kriminalno dejanje, nenormalno. Nekaj je tako popačilo njihovo razumno razmišljanje, da zakrivijo nepojmljivo. Kateri dejavniki prispevajo k temu, da ljudje naredijo kaj takšnega? Poglejmo nekatere, ki so jih omenili strokovnjaki.

Razpad družin

Marianita Panganibana, govornika filipinskega državnega urada za preiskovanje, je pisec za Prebudite se! povprašal o preteklosti tistih, ki zakrivijo surove zločine. Dejal je: »Izhajajo iz razpadlih družin. Posvečalo se jim je premalo pozornosti in ljubezni. Ljudem je moralna značajnost razpadla v tem pomenu, da nimajo nikakršnega vodstva, in zato skrenejo.« Mnogi raziskovalci omenjajo, da so pri agresivnih storilcih kaznivih dejanj običajni slabi družinski odnosi in nasilje v družini, iz katere izhajajo.

Ameriško Zvezno središče za analizo nasilnega kriminala je izdalo poročilo, v katerem našteva dejavnike, ki opredeljujejo, kateri mladi bi v šoli morda s svojim nasilnim ravnanjem povzročili smrt. Omenjeni so bili naslednji dejavniki v družini: zelo neurejen odnos med starši in otrokom, starši, ki niso sposobni prepoznati problemov svojih otrok, premalo povezanosti, starši, ki otroku postavljajo le malo omejitev glede vedenja (če sploh kakšno), ter otroci, ki so zelo zaprti vase, živijo dvojno življenje in tako del svojega življenja skrivajo pred starši.

Danes so mnogi otroci žrtve razpada družine. Drugi imajo starše, ki si ne vzamejo dovolj časa zanje. Tisoče mladih je odraslo v neprimernem družinskem okolju, v katerem je primanjkovalo moralnega vodstva. Nekateri strokovnjaki menijo, da je takšno okolje lahko vzrok za to, da otrok ni sposoben dobro navezovati stikov z drugimi in tako pogosto brez obžalovanja laže zakrivi zločin zoper soljudi.

Sovražne skupine in kulti

Dokazi kažejo, da imajo nekatere sovražne skupine oziroma kulti močan vpliv pri izpeljavi določenih zločinov. V ameriški zvezni državi Indiana se je 19-letni temnopolti fant  vračal domov iz nakupovalnega središča. Nekaj trenutkov kasneje je ležal ob cesti s kroglo v glavi. Ustrelil ga je mlad moški, ki ga je naključno izbral. Zakaj? Morilec je menda želel postati član organizacije za nadvlado belcev in si za umor temnopoltega človeka prislužiti tetovažo pajkove mreže.

Napad v tokijski podzemni železnici z živčnim plinom leta 1995; gvajanski Jonestown, množični samomor; smrt 69 članov Reda sončni tempelj v Švici, Kanadi in Franciji. Vse to se je zgodilo, ker so na ljudi vplivali kulti. Ti primeri kažejo, kako močno določene skupine vplivajo na razmišljanje nekaterih ljudi. Karizmatični voditelji dosegajo, da ljudje delajo »nepojmljivo«, tako da jih zapeljujejo z nekakšnimi dozdevnimi koristmi.

Množična občila in nasilje

Nekateri kažejo na dokaz, da lahko različne oblike sodobne komunikacije spodbujajo k agresivnemu vedenju. Stalna izpostavljenost nasilju, ki se ga prikazuje po televiziji, v filmih in videoigrah ter na internetu, naj bi otopila vest in spodbujala k nasilnemu kriminalu. Dr. Daniel Borenstein, predsednik Ameriškega psihiatričnega združenja, je dejal: »Zdaj je opravljenih že preko 1000 raziskav, ki temeljijo na več kot 30 letih raziskav in prikazujejo vzročno povezavo med nasiljem v občilih in agresivnim obnašanjem nekaterih otrok.« Dr. Borenstein je pred Odborom ameriškega senata pričal: »Prepričani smo, da ima ponavljajoča se izpostavljenost vsemu mogočemu nasilju v zabavi znaten vpliv na javno zdravje.« (Glej okvir »Nasilje v računalniških igrah – zdravnikovo mnenje«.)

Pogosto se kot dokaz, da to drži, navaja določne primere. V primeru hladnokrvnega morilca para, ki je na obali opazoval sončni vzhod, omenjenega v prejšnjem članku, so tožilci predložili dokaz, da je umor navdihnil nasilen film, ki ga je strelec znova in znova gledal. V streljanju na šoli, kjer je umrlo 15 ljudi, naj bi najstniška storilca kaznivega dejanja vsak dan po več ur igrala nasilne videoigre. Poleg tega sta vedno znova gledala filme, ki poveličujejo nasilje in ubijanje.

Droge

V Združenih državah se je v osmih letih število umorov, ki jih zakrivijo najstniki,  potrojilo. Kaj oblasti med drugim navajajo kot razlog za to? Tolpe, predvsem tiste, ki se ukvarjajo s prečiščenim kokainom. Od več kot 500 umorov, ki so se pred nedavnim zgodili v Los Angelesu v Kaliforniji, »je policija dejala, da jih je bilo 75 odstotkov povezanih s tolpami«.

V poročilu, ki ga je objavila Akademija FBI, je pisalo: »Droge so prisotne pri izredno velikem številu umorov.« Nekateri ljudje, katerim razum zamegli uživanje drog, ubijajo, ko so pod njihovim vplivom. Drugi z nasiljem ščitijo svojo prodajo drog. Očitno so droge močan dejavnik, ki vpliva na to, da ljudje zakrivijo grozljiva dejanja.

Lahek dostop do smrtonosnega orožja

Kot smo omenili v prejšnjem članku, je en sam strelec v Tasmaniji v Avstraliji ubil 35 ljudi. Ranil pa je še 19 drugih. Oborožen je bil s polavtomatskim vojaškim strelnim orožjem. Zaradi tega so mnogi sklenili, da je lahek dostop do takšnega orožja še en dejavnik, ki pospešuje nasilni kriminal.

Neko poročilo kaže, da je bilo leta 1995 na Japonskem le 32 umorov povzročenih s strelnim orožjem in večina umrlih so bili gangsterji, ki so jih ubili drugi gangsterji. V nasprotju s tem pa je bilo v Združenih državah več kot 15.000 umorov izvršenih s strelnim orožjem. Zakaj takšna razlika? Po besedah nekaterih naj bi to bilo posledica strogih japonskih zakonov o posedovanju orožja.

Nesposobnost ljudi, da se spoprimejo s težavami

Nekateri se ob tem, ko slišijo o določenih strašnih dejanjih, morda odzovejo z besedami: ‚Ta človek ni normalen!‘ Vendar pa niso vsi posamezniki, ki zagrešijo takšno kriminalno dejanje, duševno moteni. Mnogi namreč imajo težave pri spoprijemanju z življenjem. Strokovnjaki opozarjajo na osebnostne motnje, ki lahko pripeljejo do skrajnostnih dejanj. Med njimi so: pomanjkljive učne in  družabne sposobnosti; negativni učinki fizične ali spolne zlorabe; nesocialne značilnosti; sovraštvo do določenih skupin, denimo do žensk; pomanjkanje obžalovanja ob napačnem ravnanju; želja po manipuliranju z drugimi.

Kar koli je že njihov problem, nekatere težava tako prevzame, da se jim spremeni način razmišljanja, in to jih lahko pripelje do tega, da zagrešijo nesmiselna dejanja. Primer tega je medicinska sestra, ki je nenormalno hlepela po pozornosti. Majhnim otrokom je vbrizgala mišični relaksant, zaradi katerega so prenehali dihati. Potem je uživala v namenjeni pozornosti, ko je »rešila« vsakega otroka. Na žalost ji ni uspelo, da bi vsi ponovno pričeli dihati. Obsodili so jo za umor.

Iz prej omenjenega je razvidno, da se zaradi skupka dejavnikov ljudje nagibajo k nasilnemu kriminalu. Vendar bi naš seznam bil nepopoln, če ne bi razmislili še o enem zelo pomembnem dejavniku.

Biblijski odgovor

Biblija nam pomaga razumeti, kaj se dogaja v naših dneh in zakaj se ljudje odzivajo tako skrajnostno. Natančno opisuje to, kar običajno opazimo. Denimo opis, ki ga najdemo v Drugem listu Timoteju 3:3, 4, govori, da bodo ljudje »brez naravnega srčnega čuta« (NW) in »brez samoobvladanja, divji, brez ljubezni do dobrega« (SSP) ter »svojeglavi« (NW). V drugi biblijski knjigi so zapisane Jezusove besede: »Ljubezen [se bo] pri mnogih ohladila.« (Matevž 24:12SSP)

V Bibliji piše: »V zadnjih dneh nastanejo nevarni časi.« (2. Timoteju 3:1) Da, to kar vidimo, je dokaz, da živimo na koncu sedanje stvarnosti. Razmere, skupaj s človeškimi pogledi, se hitro slabšajo. Ali lahko pričakujemo takojšnjo rešitev? Biblija odgovarja: »Hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem.« (2. Timoteju 3:13)

Ali to pomeni, da je človeštvo zapisano neskončnemu krogu zlobnega nasilja in vse hujšega kriminala? To vprašanje bomo podrobno pregledali v naslednjem članku.

[Okvir na strani 6]

ZAPISANI NASILJU?

Nekateri izjavljajo, da je nagnjenje k nasilju oziroma ubijanju ljudem že prirojeno. Privrženci evolucije trdijo, da izhajamo iz divjih živali in da smo preprosto podedovali njihove nasilne značilnosti. Takšne teorije namigujejo, da smo zapisani neskončnemu krogu nasilja, iz katerega ni mogoče pobegniti.

Vendar obstaja veliko dokazov o nasprotnem. Prej omenjene teorije ne razlagajo, zakaj so v različnih kulturah tako velike razlike v pogostosti in vrstah nasilnih dejanj. Ne nakazujejo, zakaj se zdi, da je v nekaterih kulturah nasilni odziv skoraj pravilo, medtem ko v drugih družbah poročajo o zelo nizki stopnji nasilja, ko skoraj ni umorov. Psihoanalitik Erich Fromm je razkril luknje v teoriji, po kateri naj bi od primatov podedovali agresivnost. Poudaril je, da so sicer nekateri primati res nasilni zaradi fizičnih potreb ali samoobrambe, samo ljudje pa ubijajo iz čistega užitka.

Profesorja James Alan Fox in Jack Levin v svoji knjigi The Will to Kill—Making Sense of Senseless Murder pišeta: »Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k nasilju kot drugi, vendar še vedno obstaja svobodna volja. K želji po ubijanju, čeprav jo vodijo številne notranje in zunanje sile, še vedno spadata izbira in človekovo sprejemanje odločitev ter s tem odgovornost in krivda.«

[Okvir/slika na strani 7]

NASILJE V RAČUNALNIŠKIH IGRAH – ZDRAVNIKOVO MNENJE

Dr. Richard F. Corlin, nekdanji predsednik Ameriškega zdravniškega združenja, je imel v mestu Philadelphija, v ameriški zvezni državi Pensilvanija, govor pred skupino zdravnikov diplomantov. Govoril je o računalniških igrah, ki spodbujajo k nasilju. V nekaterih se točkujejo površinske rane, dodatno se nagradi strel v telo in dobi še več točk za strel v glavo. Kri brizga in delci možganov so vsepovsod.

Dr. Corlin je komentiral, da otroci ne smejo voziti avtomobila, piti alkoholnih pijač in kaditi, dokler so še premladi. Potem je dejal: »Dovolimo pa jim, da se pri letih, ko še ne znajo nadzirati svojih želja ter še niso zreli in disciplinirani, da bi lahko varno ravnali z orožjem, s katerim se igrajo, urijo za strelce. [. . .] Naše otroke moramo že od malih nog poučevati, da nasilje vedno rodi posledice – hude posledice.«

Namesto da bi otroke učili, da imajo kriminalna dejanja posledice, so na žalost ravno otroci največkrat nedolžne žrtve teh dejanj. Statistika kaže, da v Združenih državah pod streli dnevno umre deset otrok. Dr. Corlin pravi: »Združene države so v svetu na prvem mestu po številu otrok, ki umrejo zaradi strelnega orožja.« Njegov sklep? »Nasilje z orožjem predstavlja nevarnost javnemu zdravju naše države. To je dejstvo.«

[Okvir na strani 9]

DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO K NASILNEMU KRIMINALU

Mnogi strokovnjaki menijo, da k nesmiselnim zločinom lahko prispevajo naslednji dejavniki:

Razpad družine

Sovražne skupine, ekstremisti

Nevarni kulti

Nasilje v zabavi

Izpostavljenost dejanskemu nasilju

Zloraba drog

Nesposobnost spoprijemanja s težavami

Lahek dostop do smrtonosnega orožja

Nekatere duševne bolezni

[Slika na strani 8]

Eden od petih bombnih napadov, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, poškodovanih pa jih je bilo več kot 80 (Quezon City, Filipini)

[Vir slike]

AP Photo/Aaron Favila 30. december 2000

[Slika na strani 8]

Dijaka na columbinski srednji šoli v ameriški zvezni državi Kolorado ubijeta učitelja, 12 dijakov in sebe

[Vir slike]

AP Photo/Jefferson County Sheriff’s Department 20. april 1999

[Slika na strani 8, 9]

V indonezijskem nočnem klubu na Baliju avto bomba ubije najmanj 182 ljudi, rani pa jih 132

Maldonado Roberto/GAMMA 12. oktober 2002