Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Cena dela med šolanjem

Vedno več mladih v Nemčiji ne dela samo med počitnicami, ampak tudi med šolskim letom. »Po vsej državi najmanj tretjina otrok, ki so stari 13 let ali več, v povprečju dela več kot tri ure na teden,« piše v reviji Der Spiegel. V nemški zvezni deželi Hessen med 50 in 80 odstotkov starejših dijakov opravlja priložnostno delo. Le redkokdaj pa morajo ti mladi pomagati svoji družini shajati iz meseca v mesec. Namesto tega delajo zato, ker si želijo reči, kot so najnovejši mobilni telefon, oblačila z znamko, avtomobile in občutek neodvisnosti, ki jim ga daje služba. A to ima svojo ceno. »Ni redkost, da dijak zadrema za mizo, ker je prejšnji dan dolgo delal ali pričel delati že zgodaj zjutraj,« pravi šolski upravnik Thomas Müller. »Oni želijo razkošje sedaj, namesto izobrazbo za jutri.« Soupravnik Knud Dittmann dodaja: »Ko otroci osvojijo potrošniško miselnost, sprejmejo nižje ocene ali celo ponavljanje letnika kot ceno, ki jo morajo plačati.«

 Velike opice ogrožene

»Področje džungle, kjer živijo velike opice, je na tem, da v 30 letih izgine, če ljudje ne bodo naredili korenitih sprememb,« pravi poročevalska agencija Reuters. Na nedavnem svetovnem vrhu v Johannesburgu v Južnoafriški republiki so funkcionarji Združenih narodov dejali: »Če bodo gradnja cest, postavljanje rudarskih naselij in drug infrastrukturni razvoj napredovali s sedanjo hitrostjo, bo do leta 2030 ostalo relativno nedotaknjenih manj kot 10 odstotkov preostalega naravnega okolja afriških velikih opic.« To krčenje okolja je že povzročilo močan upad populacije velikih opic. V sedanji populaciji naj bi bilo 200.000 šimpanzov, v primerjavi z okoli 2,000.000 pred stoletjem. Obstaja pa tudi samo še nekaj tisoč nižinskih goril in nekaj sto gorskih goril. Kot pravijo pri Reutersu, »ZN delajo z raziskovalci, naravovarstveniki, vladami in domačini, da bi v okoli 24 državah, ki imajo populacijo velikih opic, pripravili načrte za ohranitev teh živali«.

Televizija oblikuje pogled na zgodovino

»Britanci menijo, da je smrt valeške princese Diane najpomembnejši dogodek v zgodovini države v preteklih 100 letih, pomembnejši od izbruha druge svetovne vojne ali od tega, da so ženske dobile volilno pravico,« poroča londonski The Times. V raziskavi za History Channel so več kot 1000 ljudi prosili, naj izberejo, kateri od desetih dogodkov je po njihovem mnenju najpomembnejši za britansko zgodovino v preteklih 100 letih. Za smrt princese se je odločilo pomenljivih 22 odstotkov vprašanih, za pričetek druge svetovne vojne 21 odstotkov in za žensko volilno pravico 15 odstotkov. Ko so jih povprašali o svetovnih dogodkih, se je 41 odstotkov vprašanih odločilo za napade 11. septembra, 19 odstotkov za atomski bombni napad na Hirošimo in 11 odstotkov za padec berlinskega zidu. Pri The Timesu komentirajo, da je za večino ljudi »zgodovina največkrat tisto, kar so pred nedavnim videli po televiziji«.

Povezava med razvezo in uspehom v šoli?

Nedavna raziskava, ki jo je izvedel francoski Državni inštitut za demografske raziskave, kaže, da otroci razvezanih staršev dosežejo slabši šolski uspeh kot otroci, katerih starši ostanejo skupaj, poroča francoski dnevnik Le Monde. Otroci, katerih starši se razvežejo, preden otroci odrastejo, pustijo šolo v povprečju od šest mesecev do leto dni prej kot tisti, katerih starši ostanejo poročeni, ne glede na njihovo družbeno ali kulturno ozadje. Celo v premožnih družinah, v katerih večina otrok opravi maturo, je za tiste iz razbitih domov dvakrat manj verjetnosti za to. V Franciji se 40 odstotkov zakonov konča z razvezo.

Posredna škoda narkotikov

V zadnjih mesecih je v Peruju umrlo pet ljudi, ker so pili vodo iz džungelskih izvirov, ki so bili zaradi gojenja koke in pridobivanja kokaina onesnaženi, poroča limski časopis El Comercio. Pri pridobivanju kokaina se uporabljajo še druge strupene kemične snovi, kot so kerozin, žveplova kislina in amoniak. »Smrt je povzročilo pitje vode iz studencev ali potokov, kamor trgovci z drogami odlagajo nadvse strupene kemične odpadke,« piše v poročilu. Celo antinarkotična policija, ki zasega in uničuje ilegalne laboratorije drog, je imela težave, ker je bila v stiku s strupenimi odpadki. Tudi mnogi drugi ljudje, ki živijo v džungli, imajo zaradi pitja onesnažene vode »nepopravljivo poškodovane organe«. »Žalostno je, da se mnogi teh naseljencev ne zavedajo nevarnosti, katerim so izpostavljeni,« je dejal Jonathan Jacobson z ameriškega predstavništva za boj proti drogam v Limi. »Nedvomno so to tudi ljudje, ki nimajo nobene povezave z gojenjem ali predelovanjem koke.«

Brezalkoholne pijače v mehiški prehrani

Mehika je drugi največji porabnik ustekleničenih brezalkoholnih pijač na svetu, takoj za Združenimi državami. Brezalkoholne pijače so med desetimi najbolj običajnimi izdelki v mehiški prehrani, uživa pa jih 60 odstotkov družin, piše v časopisu Reforma. Takšno stanje zelo skrbi strokovnjake za varovanje zdravja, saj bi želeli videti, da bi družine kupovale mleko, sadje, zelenjavo in druga živila, ki so potrebna za rast in razvoj otrok. Vse preveč družinskega proračuna pa porabijo za izdelek, »ki je za telo popolnoma nehranljiv, ima pa veliko ogljikovih hidratov, ki dolgoročno prispevajo k debelosti«, piše v Reformi. Med drugimi škodljivimi učinki velikega uživanja brezalkoholnih pijač, še posebej kola pijač, sta zobna gniloba in osteoporoza, piše v poročilu.

Ko zdravila poslabšajo glavobol

»Nevrolog Michael Anthony ocenjuje, da kar 10 odstotkov ljudi, ki imajo glavobole, trpi zaradi ‚zlorabe blažil‘,« piše v sydneyjskem The Daily Telegraphu. »Namesto tedenskih glavobolov lahko preveliko zanašanje na zdravila brez recepta povzroči vsakodnevne glavobole.« Profesor Anthony, ki sodeluje z Univerzo Novega južnega Walesa, je ugotovil, da »imajo bolniki, ki zlorabljajo zdravila proti glavobolu, pomanjkanje serotonina«, snovi za preprečevanje širjenja krvnih žil. »Nizka raven serotonina povzroči širjenje arterij in to povzroča glavobole,« pravi profesor. Anthony priporoča, naj ljudje z migreno uživajo posebna zdravila, ki jih predpiše zdravnik, in ne zdravil, za katera ni potreben recept, ter dodaja: »Če [pacienti] jemljejo [protibolečinske] tablete več kot trikrat na teden, tudi če gre pri tem za samo en odmerek, potem se bo njihov glavobol v nekaj mesecih poslabšal.«

Lajšanje jutranjih slabosti

»Ocenjujejo, da ima med 70 in 80 odstotki nosečnic težave z jutranjimi slabostmi,« piše v avstralskem časopisu Sun-Herald. Ko te ženske v zgodnji nosečnosti zjutraj vstanejo, imajo težave s slabostjo, ki jo pogosto spremlja bruhanje. Med možnimi razlogi za takšno stanje je, da se med nosečnostjo dvigne raven hormona progesterona, ki lahko poveča izločanje želodčne kisline. Poleg tega »je lahko nosečnica zaradi občutljivejšega čuta za voh bolj nagnjena k slabosti«. Čeprav ni univerzalnega zdravila proti jutranji slabosti, v časopisu priporočajo, naj se nosečnice ogibajo toplim prostorom, saj jim je zaradi toplote lahko slabo, naj dremajo in veliko spijo ter vohajo narezano limono. »Preden vstanete iz postelje, poskusite uživati navaden prepečenec ali suhe žitarice. Vedno počasi vstanite iz postelje,« nadaljujejo. »Pogosto uživajte beljakovinske prigrizke.« V časopisu še piše, da »obstaja tudi pozitivna stran jutranje slabosti. Nedavne raziskave nakazujejo, da matere z jutranjimi slabostmi manjkrat splavijo.«