Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali bo Bog spregledal naše slabosti?

Ali bo Bog spregledal naše slabosti?

 Biblijsko gledišče

Ali bo Bog spregledal naše slabosti?

‚Nisem hudoben! Zelo se trudim, da bi opustil slabe navade, a sem prešibek!‘

ALI te besede odsevajo čustva, ki jih čutite vi oziroma kdo, ki ga poznate? Mnogi sklenejo, da je ukoreninjene moralne slabosti skoraj nemogoče premagati. Nekateri ljudje so odvisni od alkohola, tobaka ali drog. Življenje mnogih drugih obvladuje pohlep. So pa tudi takšni, ki so se vdali spolnim pregreham in trdijo, da so brezupno odvisni od spolnosti.

Kot je navedeno v Matevževem evangeliju 26:41, je Jezus prijazno izrazil, da razume človeške slabosti. * Pravzaprav je v celotni Bibliji jasno poudarjeno, da sta tako Bog Jehova kot Jezus zares usmiljena do ljudi. (Psalm 103:8, 9) Vendar ali lahko pričakujemo, da bo Bog prezrl naše napake?

Mojzes in David

Razmislite o Mojzesu. Bil je znan kot »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«, prav tako pa si je tudi prizadeval, da bi ohranil to dobro lastnost. (4. Mojzesova 12:3) Ko so Izraelci potovali po puščavi, so pogosto ravnali nerazumno in kazali nespoštovanje do Boga in njegovih predstavnikov. Mojzes je vseskozi ponižno iskal Božje vodstvo. (4. Mojzesova 16:12–14, 28–30)

Ravno ko se je dolgo in utrudljivo potovanje bližalo koncu, pa je Mojzes pred celotnim narodom izgubil potrpljenje in ni bil poslušen Božjim navodilom. Bog mu je to odpustil, ampak ali je ta dogodek spregledal? Ne. Mojzesu in Aronu je dejal: »Ker nista verovala vame, [. . .] ne dovodita te občine v deželo, ki sem jo jim dal.« Mojzes ni smel vstopiti v Obljubljeno deželo. Po 40-letnem prizadevanju, da bi dosegel to sijajno prednost, je zaradi resnega človeškega prestopka ostal brez nagrade. (4. Mojzesova 20:7–12)

 Kralj David je bil še en bogaboječi mož s slabostmi. Ob neki priložnosti je podlegel strasti in imel spolne odnose z ženo drugega moža. Nato je skušal to prikriti, tako da je dal ubiti njenega moža. (2. Samuelova 11:2–27) Kasneje se je za svoje zločine iskreno pokesal in Bog mu je odpustil. A David je uničil Urijevo družino in Jehova ga ni ščitil pred uničujočimi nadlogami, ki so sledile. Davidov novorojenec je hudo zbolel in Jehova ni posredoval, kljub Davidovim molitvam za otroka. Fantek je umrl in v Davidovi hiši so se vrstile tragedije. (2. Samuelova 12:13–18; 18:33) David je za to, ker je podlegel moralni slabosti, plačal zelo visoko ceno.

Ta primera kažeta, da so ljudje za svoja dejanja odgovorni Bogu. Tisti, ki mu želijo služiti, morajo okrepiti svojo duhovnost tam, kjer so šibki, in postati boljši kristjani. V prvem stoletju so to naredili mnogi.

Bojevati se z grešnimi nagnjenji

Apostol Pavel je povsem primerno za zgled v krščanskem življenju. Ampak ali ste vedeli, da se je neprestano bojeval s svojimi slabostmi? V Listu Rimljanom 7:18–25 živo opisuje ta konflikt, ali kot piše v 23. vrstici, v SSP, to ‚bojevanje‘. Pavel se je bojeval brez popuščanja, ker je vedel, da je greh neizprosen. (1. Korinčanom 9:26, 27)

Nekateri člani krščanske občine staroveškega Korinta so nekdaj nenehno grešili. V Bibliji piše, da so bili ‚nečistniki, prešeštniki, moželežniki, tatje, lakomniki, pijanci‘. Ampak tudi pravi, da ‚so se umili‘. (1. Korinčanom 6:9–11) Kako? Moč, da so lahko prenehali s svojimi hudobnimi dejanji, so črpali iz točnega spoznanja, krščanskega druženja in Božjega duha. Nazadnje jih je Bog v Kristusovem imenu razglasil za pravične. Da, Bog jim je odpustil, tako da jim je dal čisto vest. (Dejanja 2:38; 3:19)

Pavel in korintski kristjani niso zmanjševali vrednosti svojih grešnih nagnjenj, temveč so se z njimi bojevali in z Božjo pomočjo jim je uspelo. Ti častilci iz prvega stoletja so kljub svojemu okolju in grešnim nagnjenjem postali moralno lepi. Kaj pa mi?

Bog pričakuje, da se bojujemo z našimi slabostmi

Bojevanje s slabostjo ne pomeni, da jo popolnoma odstranimo. Naše nepopolnosti ne moremo uničiti, čeprav pa to ne pomeni, da se ji moramo vdati. Nepopolnost ustvari slabosti, ki so lahko zelo trdovratne. Kljub temu jim ne bi smeli popustiti. (Psalm 119:11) Zakaj je to tako pomembno?

Zato ker Bog ne dovoli, da bi bila nepopolnost stalno opravičilo za slabo ravnanje. (Juda 4) Jehova želi, da se ljudje očistijo in živijo moralno življenje. V Bibliji piše: »Sovražite hudo!« (Rimljanom 12:9) Zakaj ima Bog tako odločno gledišče?

En razlog je ta, da je popuščanje v slabostih škodljivo. »Kar človek seje, to bo tudi žel,« piše v Bibliji v Listu Galatom 6:7. Tisti, ki se predajajo odvisnostim, pohlepu in promiskuiteti, v svojem življenju pogosto doživljajo strašne posledice. Obstaja pa še pomembnejši razlog.

Greh žali Boga. Povzroča ‚pregrado‘ med nami in Jehovom. (Izaija 59:2) Ker grešniki ne morejo pridobiti naklonjenosti Boga, jih on opominja: »Umijte se, očistite se, [. . .] nehajte delati hudo.« (Izaija 1:16)

Naš Stvarnik je ljubeč in usmiljen. »Noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« (2. Petrov 3:9) Neprestano vdajanje slabostim nas ovira pri tem, da bi si pridobili Božjo naklonjenost. Ker je Bogu mar za naše napake, bi moralo biti tudi nam.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 5 Jezus je rekel: »Duh je [. . .] voljan, ali meso je slabo.«