Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Centri – kjer se združita posel in užitek

Centri – kjer se združita posel in užitek

 Centri – kjer se združita posel in užitek

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

NAKUPOVANJE – zdi se, da imajo ljudje bodisi to radi bodisi to sovražijo. Z razvojem nakupovalnih centrov pa je to nekoč dolgočasno opravilo postalo mnogim precej privlačnejše.

Zamisel nakupovalnega centra ni nova. V mnogočem je podobna bazarju – središču trgovanja in klepeta. Francoski trgovec Aristide Boucicaut je pomagal prirediti zamisel bazarja, ko je leta 1859 odprl blagovnico. Tam se je lahko prodajalo številne izdelke. Blagovnice so se hitro razširile po Evropi in Združenih državah.

 Med tistimi, ki so s pridom uporabili to zamisel, je bil Frank Woolworth. Do marca 1912 je imel skoraj 600 trgovin, ki so se imenovale po njem. Sčasoma se je zamisel, da bi pod eno streho združili blagovnice in specializirane trgovine, razvila v sedaj slavni nakupovalni center. V splošnem se je pokazalo, da so nakupovalni centri donosen posel za trgovce na drobno, saj se eden takšnih centrov ponaša z letnim prometom v vrednosti približno 225 milijonov evrov.

Pri načrtovanju takšnih centrov je poglavitna skrb udobje nakupovalcev. Eden od načinov, kako to doseči, je v tem, da jih nahraniš. Restavracije in prodajalne s hitro hrano poskrbijo, da srečni in zadovoljni kupci raje ostanejo dlje časa v nakupovalnem centru. Naslednja osnovna psihologija potrošništva je ugoditi željam ljudi, ne pa njihovim potrebam. Neki časopis je trdil, da je nakupovalni center kraj, »kjer lahko predmestna gospodinja postane opazovalka razkošja v klimatiziranem, z neonskimi lučmi razsvetljenem svetu, ‚v ogledalu‘, kjer se pred njo razprostira dobesedno na milijone dolarjev vredno blago – kraljevska mizica pogrni se potrošniške družbe«.

Naslednji korak je seveda spremeniti željo v nakup. Za to je dokazano najboljši način ta, da postane nakupovanje užitek! Oglaševalci se trudijo, da ne bi bili usmerjeni le na en spol. Vendar so ženske, kot je omenjeno prej, glavna tarča. Od samega začetka so upravitelji nakupovalnih centrov in oglaševalci tekmovali za redne odjemalke, mednje spadajo tudi matere z otroki. Varstvo otrok, zabava za mlajše, kinodvorane in sobe za igranje računalniških iger zares omogočajo kupcem ne samo nakupovati, ampak tudi klepetati in se zbirati v nakupovalnih centrih. V kavarnah tako poskrbijo za sproščeno ozračje, primerno za srečanje in oddih. Neki avstralski nakupovalni center vzdržuje drsališče za športu naklonjene kupce, nekje drugje pa imajo kegljišče.

Zdi se, da nakupovalni centri močno privlačijo tudi mlade. »Veliko prijateljev prihaja sem,« pravi neki mladenič. »Vsakič, ko pridem sem, srečam koga, ki ga poznam. [. . .] Tukaj se srečujemo, pri tej mizi.« V rednem obiskovanju nakupovalnih centrov pa uživajo tudi mnogi starejši. »Sem pridem zaradi prijateljstva,« pravi neka 86-letna ženska. »To je najprijaznejši kraj, kar jih poznam. [. . .] Brez njega bi bilo moje življenje nesrečno.«

Po drugi strani pa mnogi nakupovalci menijo, da nakupovalni center ustreza opisu iz knjige Shelf Life – »prodajni aparat«. Dnevnik The Humanist gre še dlje in opisuje nakupovalne centre kot »del naše kulture, ki človeškim bitjem ne pripisuje nič večje vrednosti, kot jo ima vsebina njihove denarnice«. Seveda je v takšnem ozračju treba ohraniti ravnovesje, da se ne bi ujeli v past materializma. (Matevž 6:19–21)

Vaba nakupovanja

Nekateri se ogibajo nakupovalnih centrov, ker se počutijo nelagodno v zaprtem prostoru in med množico ljudi. Ni dvoma, da so nekateri nakupovalni centri zares prepolni ljudi in to še posebej ob koncu tedna. Neki nakupovalni center v Syneyju v Avstraliji ima denimo letno več kot 19 milijonov obiskovalcev – toliko kot je celotnega avstralskega prebivalstva. Vendar pa množice ne spravljajo v obup le nakupovalce. Zdi se, da je število kraj v trgovinah večje, ko nakupovalne centre obiskuje večje število mladih. Zato revija SundayLife! pravi: »Eno najpomembnejših družbenih vprašanj, povezanih s kulturo nakupovalnih centrov, je, kako se spoprijeti z velikanskim številom mladih, ki se tam zbirajo.«

Za nekatere lastnike trgovin je drugo vprašanje tudi, kako se spoprijeti z vedno višjimi stroški najemnine. »Zaradi tega nekatere trgovine propadejo,« se je pritoževal neki najemnik. Revija Forbes je o tem pisala tako: »Nakupovalni centri so lahko izbrano opremljeni in s tem pritegnejo bolj modne najemnike. Toda to nekaj stane.« Članek je celo napovedal morebitno opuščanje maloprodajnih trgovin v ameriških nakupovalnih centrih, kar je za tamkajšnjih 1900 krajevnih nakupovalnih centrov zares zaskrbljujoča novica. »Njihovih strank je vse manj,« ugotavljajo v članku.

Kakšna je prihodnost teh nakupovalnih velikanov? Zaradi tako raznovrstnih pogledov na življenje je sedaj težko reči. Toda nekaj se zdi gotovo: Ljudje bodo vedno z veseljem poiskali kraj, kjer lahko združijo posel in užitek!