Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako lahko pričujem sošolcem?

Kako lahko pričujem sošolcem?

Mladi vprašujejo:

Kako lahko pričujem sošolcem?

»Bil sem na oznanjevanju, ko sem nepričakovano naletel na nekoga, ki sem ga poznal. Kar ohromel sem! Ta, ki je bil z mano, mi je moral priskočiti na pomoč in spregovoriti namesto mene.« (Alberto)

»Vedel sem, da en sošolec živi v tej ulici, zato sem svojemu bratu prepustil, da je govoril pri vseh vratih. Nedolgo zatem se je nekoliko utrudil in me zaprosil, naj pri naslednjih vratih spregovorim jaz. Potrkal sem in – oh ne – bil je ravno on! Bilo me je tako strah!« (James)

MLADI pogosto menijo, da se o veri ni moderno pogovarjati. Vendar pa mladi pravi kristjani cenijo prednost, ki so jo prejeli od Boga, da z drugimi govorijo o svoji veri. Zato na tisoče mladih Jehovovih prič sodeluje pri oznanjevanju po hišah. Kljub temu pa je nekatere pri tem strah, da bi lahko srečali koga, ki ga poznajo iz šole. »Še vedno postanem nervozna, kadar srečam ljudi, s katerimi sem hodila v šolo,« pravi Jennifer, čeprav je minilo že nekaj let, kar je končala srednjo šolo.

Če si mlad kristjan, se morda tudi ti včasih počutiš enako. Seveda se vsi mi bojimo, da bi nas drugi zavrnili, zato je povsem normalno, da te je nekoliko strah, ko naj bi s sošolcem govoril o veri. * Toda nobenega razloga nimaš, da bi dovolil, da te strah ohromi. Ali se spominjaš moža, ki ga Biblija imenuje »Jožef iz Arimateje«? V to, kar se je naučil od Jezusa, je veroval. Kljub temu Biblija zanj pravi, da je bil »učenec Jezusov, toda skrivaj iz strahu pred Judi«. (Janez 19:38) Kaj bi si ti mislil o prijatelju, ki bi hotel prikrivati vajino prijateljstvo? (Lukež 12:8, 9) Zato ne preseneča, da Bog od vseh kristjanov pričakuje, da svojo vero ‚javno razglašajo‘. (Rimljanom 10:10NW) K temu spada tudi to, da pričuješ mladim v svoji šoli.

Jožef iz Arimateje je svoje strahove premagal, vsaj toliko, da je prosil za dovoljenje, da bi pokopal Jezusovo truplo. Kako pa lahko ti premagaš svoje strahove?

Razvijati vnemo za pričevanje

Apostol Pavel se drugim o svoji veri prav gotovo ni bal govoriti. V Listu Rimljanom 1:15, NW, zase pravi, da si vneto želi oznanjati biblijsko sporočilo. Zakaj pa je bil tako vnet? Kot piše v 16. vrstici, je dejal: »Ne sramujem se evangelija, ker je moč Božja v zveličanje [za rešitev, NW] vsakemu, ki veruje.« Kako pa je s tabo? Ali si se o resnici zares prepričal? (Rimljanom 12:2) Ali osebno verjameš, da je biblijsko sporočilo ‚Božja moč za rešitev‘?

Zgolj to, da s starši obiskuješ krščanske shode, ni dovolj. »Na shode je enostavno iti,« pravi mladenka Deborah, »ker ti starši rečejo, naj to narediš. Toda ko so me ljudje vprašali kaj glede Biblije, jim nisem znala odgovoriti.« Podobno priznava tudi mladenka Mi Young: »Sami se moramo prepričati, da je to resnica.«

Kaj te lahko spodbuja k temu, da o svojem biblijskem spoznanju govoriš še z drugimi? To, da Biblijo preučuješ osebno. Mladenič Sean pravi: »Ko začneš Biblijo osebno preučevati, resnica prične postajati del tebe. Preučuješ zase.« Res pa je, da vsakdo ni že po naravi nagnjen k preučevanju. »Nerada berem,« priznava Shevon. »Zato mi je bilo na začetku težko brati Stražni stolp in Prebudite se! ali pa dnevno brati Biblijo. Toda sčasoma sem se tega le lotila.«

Kakšen pa bo izid takšnega marljivega preučevanja? Apostol Pavel pravi: »Vera je [. . .] iz slišanega oznanila.« (Rimljanom 10:17) Ko bosta tvoja vera in prepričanje rasla, se bo nedvomno spreminjalo tudi tvoje stališče. Mladenka Elisângela iz Brazilije je sklenila: »Biti kristjan je čast, ne pa nekaj, česar bi se sramovali.« Zares, ko bo tvoja vera rasla, te bo to gnalo k temu, da boš govoril z drugimi – tudi s sošolci. Pavel je dejal: »Mi verujemo, zato tudi govorimo.« (2. Korinčanom 4:13) Poleg tega, kako bi lahko bil »čist krvi« drugih, če mladim, ki jih vidiš vsak dan, ne govoriš o življenjsko pomembnem spoznanju? (Dejanja 20:26, 27)

Nekateri mladi kristjani pa se ne čutijo usposobljene, da bi z drugimi govorili o Bibliji. »Če ne veš, kaj bi rekel,« pravi mladi Joshua, »ti to, da skušaš oznanjevati, ni preveč v veselje.« Da bi se s tem primerno spoprijel, ti bo zopet pomagalo to, da si boš pridobival globlje razumevanje Biblije. (2. Timoteju 2:15) V občinah Jehovovih prič lahko mladi pristopijo k občinskim starešinam in zaprosijo za osebno pomoč pri razvijanju učiteljskih spretnosti. Mladi Matthias iz Nemčije pravi: »Ko sem se z ljudmi začel zares pogovarjati, ne le ponujati biblijsko literaturo, sem začel v oznanjevanju uživati.«

Navsezadnje lahko tudi Boga v molitvi prosiš, da ti pomaga pogumno govoriti. (Dejanja 4:29) Apostol Pavel je glede tega osebno izkusil Božjo pomoč. V Prvem listu Tesaloničanom 2:2 pravi: »Osrčili [Opogumili, SSP] smo se v Bogu našem, da govorimo k vam evangelij Božji v mnogem boju.« Neki priročnik pravi, da bi lahko bil ta stavek preveden tudi z »Bog nam je vzel strah iz srca«. Zakaj ne bi torej Boga v molitvi prosil, naj ti vzame strah iz srca?

Povej, da si kristjan

V skladu s to molitvijo lahko narediš zelo odločen korak. Mladenka Chic iz Britanije svetuje: »Sošolcem povej, da si kristjan.« Prav gotovo si ne želiš biti ‚skriven Jezusov učenec‘. Rebecca priznava, da se je prej zelo bala, da bi na oznanjevanju srečala koga, ki ga je poznala. Vendar je, kot pravi, odkrila, da te ti znanci, »če jim poveš, da si kristjan in da greš od vrat do vrat, včasih vprašajo: ‚Ali boš kdaj prišla tudi do mene?‘«

Toda zakaj bi čakal na to, da koga srečaš po naključju? Že v šoli išči priložnosti, da bi drugim govoril o svoji veri. Spomni se vprašanj, ki jih je postavil apostol Pavel: »Kako bodo pa verovali, če niso o njem slišali? in kako bodo slišali brez propovednika [oznanjevalca, SSP]?« (Rimljanom 10:14) Da bi tvoji sošolci slišali, jim lahko najbolje pomagaš ravno ti. Mladenka Iraida opaža: »Šola je oznanjevalsko področje, do katerega lahko pridemo edino mi.« Zato mnogi mladi izkoristijo to priložnost in neformalno pričujejo.

Včasih pa lahko o biblijskih resnicah spregovoriš tudi pri razrednih razpravah. Dekle Jaimie iz Britanije pripoveduje: »Pri biologiji smo razpravljali o evoluciji in povedala sem, kaj verujem. Eden od fantov se mi je posmehoval in dejal, da so Jehovove priče manj inteligentni in si ne zaslužijo, da bi bili v šolskem sistemu. Vendar so se drugi učenci v razredu takoj potegnili zame.« To, da jo drugi poznajo kot zgledno kristjanko, se je očitno obrestovalo. Jaimie dodaja: »Na koncu sem neki sošolki oddala knjigo Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas? *

Štirinajstletna Roksana iz Romunije pripoveduje o podobnem doživljaju: »Učiteljica nas je obvestila, da bomo v razredu razpravljali glede alkohola, tobaka in drog. Zato sem s sabo prinesla Prebudite se!, 22. marec 2000, ki govori o temi ‚Kako lahko prenehate kaditi‘. Ko je neka sošolka revijo zagledala, jo je vzela in mi je ni hotela več vrniti. Potem ko jo je prebrala, je dejala, da se je odločila nehati kaditi.«

Odziv morda ne bo vedno tako ugoden. Toda Propovednik 11:6 nas spodbuja: »Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo.« Če nič drugega, si boš s tem, da boš v šoli govoril o svojem verovanju, položil temelj za prijetnejši pogovor, če boš kdaj kakšnega sošolca srečal v pohišni strežbi. Jessica, mladenka iz Britanije, pravi: »Pravzaprav je laže pričevati tistim, ki jih poznaš iz šole, saj že imaš stik z njimi.« Morda boš presenečen nad tem, kako radovedni so nekateri sošolci glede tvojega verovanja.

Res je, da te ne bodo vsi prijazno sprejeli. Toda Jezus je dal naslednji praktični nasvet: »Če vas kdo ne sprejme in tudi ne posluša besed vaših, odidite iz tiste hiše [. . .] in otresite prah z nog svojih.« (Matevž 10:14) Z drugimi besedami, zavrnitve ti ni treba jemati osebno. Enostavno mirno odidi in poišči koga, ki ti bo bolj pripravljen prisluhniti. Prej ali slej boš našel odkritosrčne posameznike, ki so lačni resnice in pripravljeni poslušati. Ali ne bi bilo lepo, če bi bil to kdo od tvojih sošolcev? Če se bo to zgodilo, boš vesel, da si premagal strah pred tem, da bi sošolcem govoril o svoji veri.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 6 Glej članek »Mladi vprašujejo: Kaj, če srečam koga iz šole?« v Prebudite se!, 22. februar 2002.

^ odst. 18 Izdali Jehovove priče.

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»Ko začneš Biblijo osebno preučevati, resnica prične postajati del tebe.« (Sean)

[Slika na strani 10]

Naj te ne bo strah povedati, da si kristjan

[Slika na strani 10]

O biblijskih resnicah lahko pogosto spregovoriš pri razrednih razpravah