Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zdravo razvedrilo na dveh kolesih

Zdravo razvedrilo na dveh kolesih

 Zdravo razvedrilo na dveh kolesih

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BRITANIJE

KATERO vozilo je cenejše od večine drugih, v mnogih mestnih predelih hitrejše od avtomobila, koristnejše za zdravje, pa tudi zabavno? Kolo. Kolesarjenje omogoča dobro razgibavanje in združuje koristno s prijetnim. V dobi, ko mnoge skrbi za zdravje, je vredno premisliti o vožnji na dveh kolesih.

Iznajdbo kolesa pripisujejo nemškemu izumitelju, baronu Karlu von Draisu. Leta 1817 je izdelal skiroju podobno napravo preproste oblike. Drezina, kakor so jo imenovali, je imela dve kolesi, sedež in krmilo za upravljanje, toda bila je brez pedalov. Leta 1839 je škotski kovač Kirkpatrick Macmillan h kolesu pritrdil pedala, ju z vzvodoma povezal z gonilkama na zadnjem kolesu in nastalo je prevozno sredstvo s pogonsko napravo. Nato je prišlo do prelomnice v priljubljenosti dvokolesa. Francoza Pierre in Ernest Michaux, oče in sin, sta namestila pedala na gonilki na sprednje kolo in naredila velociped (iz latinskega velox, »hiter«, in pedis, »noga«), hitrejše in bolj vodljivo vozilo.

 Večja hitrost tega prevoznega sredstva se je dosegla s povečanjem sprednjega kolesa. V Angliji oblikovano navadno kolo, znano tudi kot pogrošno kolo, je imelo ogromen sprednji kolesni obroč, ki se je s premerom 1,5 metra močno razlikoval od majhnega zadnjega kolesa. Ime pogrošno kolo (v angleščini »penny farhing«) je dobilo zaradi razlike med velikim kovancem penijem in precej manjšim farthingom.

Sledilo je varno kolo, ki je bilo tako okretno kakor prejšnje, le da je imelo nižje težišče, njegovi kolesi pa sta bili enako oziroma skoraj enako veliki. Leta 1879 je Anglež Henry Lawson v Parizu predstavil vozilo z verižnim gonilom zadnjega kolesa. Ta model je postal znan kot bicyclette.

Pri večini sodobnih koles sta sprednje in zadnje kolo enake velikosti. Osnovni model se torej sčasoma ni veliko spremenil. Današnje vrste koles, kot so klasično cestno kolo, potovalno, dirkalno in gorsko kolo, ponujajo kolesarjem udobno okretnost na teh dveh lahkih, z gumenim plaščem obdanih kolesnih obročih.

Zdravo razvedrilo

V mnogih deželah so kolesa zelo koristna prevozna sredstva, saj ne povzročajo hrupa, ne onesnažujejo in so na kratke razdalje pogosto hitrejša od motornih vozil. V Afriki, Aziji in drugod so postala sredstva, s katerimi se prevaža praktično vse, saj njihovi vozniki oziroma tisti, ki jih poganjajo, z njimi vozijo svoje blago na trg. Mnogokrat na kolesu ne sedi le voznik, temveč se na zgornji ogrodni cevi ali na neudobnem prtljažniku pelje tudi kak sorodnik ali prijatelj.

V zahodnih deželah, kjer ima med sredstvi za osebni prevoz častno mesto avtomobil, je zaradi vedno večje skrbi za zdravje in želje, da bi ubežali mestni enoličnosti, kolesarjenje spet vse bolj priljubljeno. Ob mnogih prometnih cestah nastajajo posebej za kolesarje rezervirane kolesarske steze oziroma poti. V Britaniji se na primer mnoge krajevne oblasti ponašajo s kilometri poti, namenjenih kolesarjem.

Če odmislimo mogoče onesnaževanje zaradi izpušnih plinov, je kolesarjenje lahko zdravo. »Ščiti pred boleznijo srca in ožilja, kar je v Veliki Britaniji glavni vzrok smrti in prezgodnje smrti,« opaža prometni svetovalec Adrian Davis. Kolesarjenje zahteva več truda, približno 60 do 85 odstotkov največje človekove zmogljivosti, medtem ko med hojo človek porabi 45 do 50 odstotkov svoje energije. Ker so kolesarjevi udi le minimalno obremenjeni, je tudi tveganje poškodb kosti manjše kakor pri udarjanju ob tla pri hoji ali teku po ulici.

Kolesarjenje pa koristi zdravju tudi s tem, da voznika poživlja. Raziskave so odkrile, da se ob takšnem razgibavanju sproščajo kemične snovi v možganih, imenovane endorfini, ki lahko izboljšajo razpoloženje. Toda s kolesarjenjem ni povezano le dobro počutje, temveč tudi lep videz. Kako? »Človek, ki poganja [kolo], pri zmerni hitrosti porabi približno sedem kalorij na minuto oziroma 200 kalorij v pol ure,« piše v časopisu The Guardian. Rezultat? Morda vitek pas in nič več mlahavih stegen.

Varno razvedrilo

V deželah, kjer prevladuje avtomobilizem, narašča skrb za varnost kolesarjev. Ali bi denimo kolesar moral nositi zaščitno čelado? Nedvomno se je modro zaščititi. Po drugi strani pa samo nošenje čelade še ne zagotovi, da bo kolesar obvarovan pred poškodbami. Kolumnistka Celia Hall je opozorila na raziskavo med 1700 kolesarji različnih starosti, ki so nosili  čelado. Med osupljivimi izsledki raziskave je bilo tudi dognanje, da je čelada kolesarje navdala z lažnim občutkom varnosti. Še slabše pa je bilo to, da jih je 6 odstotkov nosilo čelade, ki se jim niso prav prilegale. V nesreči se je zaradi takšne neprimerne čelade nevarnost poškodbe povečala za 50 odstotkov. Če nosite zaščitno čelado, poskrbite, da se vam prilega. Redno preverjajte ustreznost čelade vašega otroka. Prevelika čelada je lahko smrtno nevarna.

Za voznike motornih vozil so kolesarji pogosto moteči in jih radi kaj hitro spregledajo. Zato poskrbite, da boste opazni. Nadenite si zaščitno oblačilo, ki je podnevi fluorescentno, ponoči pa svetlobno odbojno. Tudi vaše kolo naj bo vidno, še posebej v temi. Odsevniki na pedalih ter čista sprednja in zadnja luč so pogosto zakonsko obvezni ter nedvomno moder varnostni ukrep. Vsekakor poskrbite, da bo vaša zaščitna oprema v skladu z zakonskimi merili v vaši državi.

Za varnost je nujno dobro ohranjeno kolo. Pregledujte ga; redno ga čistite in vzdržujte. Morda pa boste po vseh teh ukrepih menili, da bi bilo modro na vašem področju kolesariti »stran od prometnic«. A da bi bili pri tem varni, boste potrebovali pravo vrsto kolesa. (Glejte okvir »Pravo za vas«.)

Športno kolesarjenje

Za nekatere je kolesarjenje šport. Zaradi nedavnih škandalov, povezanih z znamenito kolesarsko dirko Tour de France, pa se kolesarsko tekmovanje povezuje z drogami in prevaro. V  reviji Time je v članku z naslovom »Naj zmaga najboljša droga!« pisalo, da je bila tekma »en sam nered«. Ob razpravah o dopingu in kemičnih snoveh, ki izboljšajo nastop, se je temu športu zmanjšal ugled.

Pametni kolesarji skrbno razmislijo o tem, koliko časa in truda vlagajo v šport. Uravnovešeni ljudje se zavedajo, da je telesna vadba kljub privlačnosti zaradi dobrega vpliva na zdravje le delček tega, kar je potrebno za dolgo in zdravo življenje. Vseeno pa naj vam bo naslednjič, ko sedete na kolo in se odpravite na vožnjo, to zdravo razvedrilo na dveh kolesih v užitek!

[Okvir na strani 21]

Pravo za vas

Gorska kolesa so zaradi majhnega in čvrstega okvirja, ravnega krmila, višjih pedalov, kakor jih imajo klasični modeli, in širših plaščev, ki se oprijemajo neravnih površin, resnično modeli za vsakršen teren. Več prestav kolesarju olajša vožnjo navkreber.

Če vozite po trdih cestnih površinah in po neravnih tleh, potrebujete hibrid, model, ki je mešanica gorskega in klasičnega kolesa. Takšno kolo ima ožje plašče in nekoliko nižja pedala. Na klasičnih kolesih se sedi bolj vzravnano in imajo manj prestav.

Ne glede na to, za kateri model se odločite, se prepričajte, da bo prave velikosti za vas. Najprej ga preizkusite. Nastavite višino krmila, sedeža in pedalov, tako da vam bodo ustrezali. Ko se razkoračite nad zgornjo ogrodno cev, bi še morali stati na tleh (glej zgoraj).

Najbolj varno in udobno kolesarjenje bo, če boste nastavili sedež na takšno višino, da boste tedaj, ko bo pedal najbližje tlom, nogo, s peto na pedalu, lahko stegnili (glej levo). Krmilo se navadno nastavi v višini sedeža. (Vir: revija Which?)

[Slika na straneh 18, 19]

Pogrošno kolo

[Vir slike]

Police Gazette, 1889

[Slika na strani 19]

Velociped

[Vir slike]

Moški: A Pictorial Archive from Nineteenth-Century Sources/ Dover Publications, Inc.

[Slika na strani 20]

Ponekod so čelade zakonsko obvezne

[Slika na strani 20]

Kolesa so v mnogih deželah zelo koristna prevozna sredstva