Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Masaji – edinstveno in živopisno ljudstvo

Masaji – edinstveno in živopisno ljudstvo

 Masaji – edinstveno in živopisno ljudstvo

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KENIJE

PO DOLINI je odmevala visokozveneča pesem masajskega dečka. Težek vlažen zrak zore jo je odnašal v daljave. Ko se je jutranje sonce dvignilo, se je dvignila tudi moč dečkovega živahnega glasu, podobno kot se ptica pevka s svojim glasom trudi ob prvi svetlobi vzhajajočega sonca.

Poslušal sem, medtem ko je vzhajajoče sonce razkrilo masajskega pastirčka, ki je stal med očetovo živino. Odet v dolgo rdečo tkanino, ki je delno prekrila njegovo telo, je kot štorklja stal na eni nogi in se naslanjal na držaj sulice ter pel svoji zadovoljni čredi. Naj vam povem kaj več o Masajih, edinstvenem ljudstvu.

Dobrodošli v deželi Masajev

Masaji so živopisno pastirsko ljudstvo, ki živi na prostranih področjih vzhodnoafriškega Velikega tektonskega jarka. Naseljeni so v Keniji in Tanzaniji. Masaji so preživelci pretekle dobe, saj še vedno živijo precej podobno kot njihovi predniki pred stoletji. Ker jih minevanje časa ne skrbi, se v življenju ravnajo po vzhajanju in zahajanju sonca ter stalnem menjavanju letnih časov.

Masaji znajo tudi preživeti v neizprosnem okolju in valoviti pokrajini Tektonskega jarka. Z dolgimi lahkimi koraki prepešačijo velike razdalje in za svojo živino iščejo zelene pašnike ter izvire vode. Živino pasejo med čredami gnujev, zeber, žiraf in med drugimi živalmi planjav, s katerimi si delijo področje.

Živinorejci

Masaji verjamejo, da je vsa živina na zemlji njihova. To prepričanje izhaja iz legende, da je imel Bog na začetku tri sinove in da je vsakemu dal po en dar. Prvi je prejel puščico za lov, drugi motiko za obdelovanje zemlje, tretji pa palico za pasenje živine. Ta zadnji sin, kot pravijo, je postal oče masajskega naroda. Čeprav imajo tudi druga plemena živino, pa Masaji verjamejo, da te živali pravzaprav pripadajo njim.

 V masajski skupnosti velikost črede in število otrok določata človekov položaj in pomembnost. Moški, ki ima manj kot 50 glav živine, je za njih reven. Masajski moški upa, da bo ob pomoči svojih mnogih otrok in žena navsezadnje zbral veliko čredo, v kateri bo morda kar tisoč živali.

Masajski člani družine se čustveno navežejo na svojo živino. Vsaka žival ima značilen glas in značaj, ki ju družina dobro pozna. Živini pogosto vžgejo znamenje ter jo označijo z dolgimi krivuljami in zapletenimi vzorci, s katerimi poudarijo lepoto živali. Tudi v pesmih opevajo fizično lepoto določenih živali v čredi in navezanost nanjo. Še posebej cenijo bike z velikimi ukrivljenimi rogovi, za teličke pa tako nežno skrbijo in se ukvarjajo z njimi, kot da bi bili novorojenčki.

Bivališča Masajev po tradiciji gradijo ženske. Naredijo jih iz vej, katere prepletejo s travo, in vse skupaj potem omečejo ter utrdijo s kravjimi iztrebki. Zaobljena in podolgovata bivališča postavijo v obliki kroga, s čimer zaščitijo notranjo ogrado, kjer živina ponoči spi. Vse skupaj je ograjeno z ostrimi trnovimi vejami, kar Masaje in tudi njihovo živino ščiti pred plenilskimi hijenami, leopardi in levi.

Od zdravja in moči masajskih čred je odvisno samo preživetje ljudstva. Masaji uživajo živalsko mleko, kravje iztrebke pa uporabljajo za to, da prekrijejo in utrdijo svoje domove. Svojo živino redko koljejo za hrano. Za to imajo običajno nekaj ovc in koz. Ko pa zakoljejo govedo, izrabijo vsak njegov del. Rogove uporabijo za posode, iz parkljev in kosti pa oblikujejo okraske. Iz kože naredijo čevlje, oblačila, odeje in vrvi.

Živobarvni in edinstveni

Masaji so visoki in vitki, nežnih potez, zato so zelo lepi ljudje. Njihova oblačila so čudovito pisana. Tkanino, obarvano z živahnimi odtenki rdeče in modre barve, si narahlo ovijejo okoli gibčnih teles. Ženske se običajno lepšajo z velikimi okroglimi nanizanimi krožniku podobnimi obroči in okrasnimi trakovi najrazličnejših barv. Na rokah in gležnjih lahko imajo ovite tesno oprijemajoče se  debelejše bakrene spirale. Moški in ženske si ušesne mečice pogosto podaljšujejo tako, da jih okrasijo s težkimi uhani in nanizanimi okraski. Na telo si spretno nanesejo okro, rdeč mineralen prah prsti, ki jo prej pogosto zmešajo s kravjim lojem.

Nekega večera v soju ognja opazujem, kako se skupina Masajev zbira k plesu. Stojijo v krogu in se gibajo po ritmu. Ko se hitrost plesa stopnjuje, gosto nanizani obroči ritmično poskakujejo na ramenih deklet. Nato masajski bojevniki izmenoma stopajo v sredino kroga, kjer se z vrsto presenetljivih skokov navpično dvigujejo visoko v zrak. Ples se lahko nadaljuje dolgo v noč, dokler niso vsi izčrpani.

Družinsko življenje Masajev

V vročem dnevu sedim s skupino masajskih žensk v senci akacije in jih opazujem, kako na obdelane usnjene kože šivajo okrasne perlice v zapletenih vzorcih. Smejijo se in pogovarjajo ter se ne ozirajo preveč na kukavičje tkalce, ki žvrgolijo nad njihovimi glavami in si iz suhih trav gradijo gnezda. Ko se dan preveša v večer, ženske prinašajo vodo in drva, popravljajo bivališča in skrbijo za svoje majhne otroke.

Moč zahajajočega sonca prične slabeti in pastirji se vračajo s svojo čredo. Ta počasi stopa proti domu, dvigajoč oblak rdečega prahu, ki ga osvetljujejo horizontalni žarki pojemajoče sončne jantarnorumene svetlobe. Ko ženske v daljavi vidijo oblak prahu, nemudoma nehajo delati in se pripravijo za bližajočo se čredo.

Ko je živina na varnem za ogrado, se moški sprehodijo med svojimi živalmi in bike božajo po  rogovih ter občudujejo njihovo lepoto. Majhen deček si v usta brizgne tanek curek toplega mleka iz kravjega vimena in mama ga takoj okara. Mlada dekleta, ki hodijo skozi labirint rogov in parkljev, spretno molzejo krave in do vrha polnijo dolge, bučaste posode.

V hladnem večeru se vsi zberemo okoli ognja, ki nas ogreje. Obdaja nas vonj po dimu in pečenem mesu, pa tudi močan vonj po čredi goveda, ki je v bližini. Starejši moški sedi in pripoveduje zgodbe o zgodovini Masajev in o preteklih pogumnih dejanjih masajskih bojevnikov. Obmolkne samo takrat, ko v daljavi zarjove lev, nato pa v veselje svojega občinstva brezskrbno nadaljuje svojo izčrpno pripoved. Nazadnje pa eden za drugim vsi izginejo v temi svojih kupolastih in prstenih bivališč, kjer zaspijo. Razen plitvega dihanja speče živine je noč tiha in izgublja se v temi oddaljene goščave.

Otroštvo Masajev

Ob vzhodu sonca vas oživi. Majhni otroci, ki imajo na sebi samo nanizane pasove in ogrlice, se igrajo v mrzlem jutru. Njihov smeh je za Masaje tolažilen zvok, ker imajo zelo radi svoje otroke in se zanašajo na svoje potomstvo, kot na upanje za prihodnost in za samo preživetje.

Vzgoja otrok je skupna skrb – vsak starejši v skupnosti lahko disciplinira in kaznuje neposlušnega otroka. Otroke učijo, naj spoštujejo starejše. Otroci tudi hitro osvojijo način življenja Masajev. Zgodnja otroška leta so brezskrbna. V dobi odraščanja se dekleta naučijo hišnih opravil, fantje pa tega, kako skrbeti za živino in jo varovati. Starši na svoje otroke prenašajo znanje o tradicionalni medicini ter masajskih obredih in običajih, ki se dotikajo vsakega vidika masajskega življenja.

Vstop v svet odraslih

Ko mladeniči odrastejo, jih poučijo o običajih in obredih, kateri bodo zaznamovali njihov prehod iz otroštva v odraslo dobo. Med obredi, o katerih jih poučujejo, so tudi tisti, ki se nanašajo na bolezni, nesrečo, zakon in smrt. Masaji verjamejo, da bodo prekleti, če ne bodo upoštevali teh obredov.

Masajski starši se lahko dogovorijo za hčerino poroko, ko je ta še dojenček. Deklico obljubijo moškemu, ki ima dovolj živine, da lahko plača kupnino za nevesto, kolikršno zahteva njen oče. Pogosto dekle poročijo z moškim, ki je dosti starejši od nje, in tako postane ena od žena v njegovi družini.

Ko fantiči v masajski skupnosti nekoliko odrastejo, se veliko družijo z drugimi mladeniči svoje generacije. Poseben odnos, ki ga imajo s temi sovrstniki, lahko traja vse življenje. Skupaj bodo prešli od neizkušenih fantov do bojevnikov. Kot bojevniki bodo sprejeli odgovornosti varovanja posestva, vzdrževanja vodnih virov skupnosti ter varovanja živine pred divjimi živalmi in tatovi. Za Masaje, ki so znani po pogumu, je značilno, da niso nikoli brez svojih ostro nabrušenih sulic.

Ko so bojevniki stari okoli 30 let, naredijo zadnji korak k zrelosti. Z velikim navdušenjem in z obredom so vpeljani v svet odraslih; sedaj jim dovolijo, da se lahko poročijo. S tem uglednim položajem se bodo posvetili nevesti in povečanju črede goveda. Od njih se tudi pričakuje, da bodo dajali nasvete in pomirjali spore.

Masaji in njihova prihodnost?

Danes edinstveni običaji in kultura Masajev hitro izginjajo. Ponekod se s svojo čredo ne morejo več svobodno sprehajati in iskati novih pašnikov. Prostrana področja, ki so bila že po tradiciji njihova dežela, so namenjena oskrbi vse večjega števila prebivalstva, za naselja in kmetijstvo ali pa za rezervate divjih živali. Suša in gospodarska stiska mnoge Masaje prisilita, da za preživetje prodajo svojo ljubljeno živino. Ko se preselijo v veliko mesto, jih mučijo enaki problemi, kot jih mora premagovati preostali sodobni svet, ki jih obkroža.

Do današnjih masajskih skupnosti v vzhodni Afriki prihajajo tudi Jehovove priče s svojo strežbo. V masajščini so natisnili več kot 6000 izvodov brošure Večno življenje na zemlji!. Priče tako pomagajo Masajem, da vidijo razliko med neutemeljenim praznoverjem in biblijsko resnico. Naš Stvarnik, Bog Jehova, je dal temu edinstvenemu in živopisnemu ljudstvu priložnost, da je med mnogimi ‚rodovi in ljudstvi in jeziki‘, ki bodo preživeli uničenje te hudobne stvarnosti, in to nam res ogreje srce. (Razodetje 7:9)

[Slika na strani 25]

Tradicionalno bivališče Masajev

[Slika na strani 26]

Masaji se zbirajo k plesu

[Slika na strani 26]

Masajski Priči