Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Kirurgi«, ki lezejo in imajo apetit

»Kirurgi«, ki lezejo in imajo apetit

 »Kirurgi«, ki lezejo in imajo apetit

Čeprav se nekaterim zdi misel še tako ogabna, je sposoben higienski »kirurg« – nižje razvita ličinka – ponovno na pohodu. V poročilu The Journal of the American Medical Association (JAMA) piše, da so zdravniki v Veliki Britaniji izvedli poskus na 12 pacientih, ki so imeli na nogah razjede. Šest so jih zdravili z običajno hidrogelovo terapijo, šestim pa so na razjede položili ličinke. *

»Vseh šest pacientov, ki so jih zdravili z ličinkami, je po samo 3 dnevih zdravljenja imelo čiste rane,« piše v JAMI. Od tistih, ki so jih zdravili z običajnimi metodami, »sta imela po enem mesecu zdravljenja čiste rane samo dva; ostali štirje pa so se morali zdraviti dlje časa«. V britanski zdravstveni reviji The Lancet piše, da lahko terapija z ličinkami »v primerjavi s običajnimi terapijami občutno skrajša čas zdravljenja« in tudi »stroški zdravljenja so za nekaj več kot polovico nižji od cene hidrogela«.

Pri terapiji z ličinkami, na primer pri nekrotični rani, zdravniki nanesejo na rano mlado, sterilno ličinko, piše v JAMI. (Zdravniki seveda uporabijo samo tiste vrste ličink, ki ne poškodujejo zdravega tkiva.) Rano potem pokrijejo s fino najlonsko mrežo in vpojno gazo, da zadrži tekoče odmrlo tkivo. Ko so ličinke site, jih odstranijo in zavržejo ter na rano dajejo nove, dokler ta ni popolnoma čista. Zatem pa tok krvi, ki teče po zdravem tkivu, pospešuje celjenje.

»Nobeden od pacientov ni odklonil ličink,« je dejal vaskularni kirurg Michael Walker. »Osebje je bilo občutljivo, ne pacienti.« Terapijo z ličinkami poleg britanskega uporabljajo tudi nekateri zdravstveni centri v Združenih državah in Kanadi. Pravzaprav je kirurg, ki so ga navedli v The Lancetu, dejal, da »je v ZDA veliko več pacientov, ki želijo zdravljenje z ličinkami, kakor pa zdravnikov, ki bi ga bili pripravljeni izvajati«.

Terapijo z ličinkami so odkrili po naključju. V Science Worldu piše: »Zdravniki na bojiščih so opazili, da so se pri vojakih rane, na katerih je mrgolelo ličink, bolje zdravile od tistih, na katerih jih ni bilo. Kmalu zatem se je rodila terapija z ličinkami«. Sedaj se uporablja v stotinah bolnišnicah v Združenih državah in Evropi.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 2 Ta postopek se razlikuje od postopka s pijavkami, ki izsesajo kri. Glej Stražni stolp 1. oktober 1982, strani 30–31.

[Slika na strani 22]

Številne ličinke na prstu (v naravni velikosti)

[Vir slike]

Photos by R. Sherman, University of California, Irvine

[Slike na strani 22]

prej

potem

[Vir slike]

Picture copyright SMTL, http://www.smtl.co.uk/