Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ogrožena generacija

Ogrožena generacija

 Ogrožena generacija

»Še pred dvema mesecema sem bil srečen in dejaven. Sedaj pa sem vsakič, ko imam priložnost kaj narediti, preveč utrujen. Nesrečen sem in razdražljiv, ne vem, kako me sploh kdo lahko prenaša. Težko bi rekel, zakaj se kar naenkrat tako slabo počutim.« (Paul)

»Jokam in v sebi občutim hudo čustveno bolečino. Ko bolečine ni, se počutim otopelo. Nič me ne veseli. Nič več nisem rada s svojimi prijatelji. Veliko spim. Večino dni ne morem vstati, da bi šla v šolo, in ocene imam vse slabše.« (Melanie)

TEGA pa ne doživljata le Paul in Melanie. Raziskave kažejo, da približno 8 odstotkov mladostnikov v Združenih državah trpi za eno od oblik depresije in da jih vsako leto okrog 4 odstotke postane resno depresivnih. Ti podatki pa ne razkrijejo vsega, saj se depresijo pogosto napačno diagnosticira ali pa se jo sploh povsem spregleda. »Pravzaprav,« piše David G. Fassler, psiholog za mladostnike, »po tem, ko sem preučil raziskavo glede otrok in najstnikov, menim, da bo več kot vsak četrti mladostnik do svojega 18. rojstnega dne doživel resno epizodo depresije.«

 Pogubne posledice

Depresija ima za najstnike pogubne posledice. Pravzaprav strokovnjaki menijo, da ima pri mladostnikih pomembno vlogo pri motnjah hranjenja, psihosomatskih boleznih, težavah v šoli in primerih zlorabe snovi, ki zasvojijo.

Še bolj tragično pa je, da je depresija povezana z najstniškimi samomori. Ameriški državni inštitut za mentalno zdravje poroča, da si kar 7 odstotkov resno depresivnih mladih vzame življenje. * Toda celo to ne razkrije celotne razsežnosti problema, saj menijo, da na vsakega mladega, ki naredi samomor, pride veliko več mladih, ki to poskušajo. Tako poročilo Carnegieovega svéta za razvoj mladostnikov utemeljeno pravi: »Jemati probleme mladostnikov zlahka, pomeni izzivati nesrečo. Takšno zanemarjanje res ogroža generacijo.«

Brezskrbno življenje?

Nekateri težko verjamejo, da so lahko najstniki res depresivni. ‚Saj so samo otroci,‘ morda razmišljajo odrasli. ‚Brezskrbno živijo in zagotovo nimajo skrbi odraslih.‘ Ali pač? Dejstvo je, da se mladostniki spoprijemajo s pritiski, ki so veliko hujši, kakor se tega zavedajo mnogi odrasli. Dr. Daniel Goleman pravi: »Vsaka generacija po svetu, ki si sledi od začetka [20.] stoletja naprej, je v večji nevarnosti kakor predhodna, da bo v svojem življenju trpela zaradi resne depresije – ne le žalosti, temveč hromeče ravnodušnosti, potrtosti, samopomilovanja in hudega brezupa. In te epizode depresije se začenjajo pri vedno mlajših.«

Še vseeno bodo morda mnogi starši ugovarjali: ‚Nam je uspelo priti skozi mladostniško dobo, ne da bi postali depresivni. Zakaj je naš otrok tako prežet z negativnimi občutki?‘ Vendar pa odrasli ne bi smeli primerjati svoje mladosti z mladostjo današnjih mladih. In navsezadnje posamezniki tudi različno dojemajo svet okrog sebe in se nanj tudi različno odzivajo.

Poleg tega se današnji najstniki spoprijemajo še z dodatnimi izzivi. »Odraščajo v precej drugačnem svetu, kakor so odraščali njihovi starši,« piše dr. Kathleen McCoy v svoji knjigi Understanding Your Teenager’s Depression. Dr. McCoyeva navede nekaj večjih sprememb, do katerih je prišlo v zadnjih desetletjih, in sklene: »Najstniki se danes počutijo manj varne, manj zmožne in niso tako polni upanja, kakor smo bili mi pred eno generacijo.«

Glede na razširjenost depresije med najstniki bodo naslednji članki obravnavali tri vprašanja:

• Kateri so nekateri simptomi najstniške depresije?

Kaj jo povzroča?

Kako se depresivnim najstnikom lahko pomaga?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 7 Nekateri strokovnjaki menijo, da je pravo število veliko večje, saj utegnejo biti številni smrtni primeri, ki jih razglasijo za naključne, v resnici samomori.