Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako lahko pomagate

Kako lahko pomagate

 Kako lahko pomagate

»Depresivni otroci potrebujejo pomoč. Toda ne morejo je dobiti sami. Odrasli morajo najprej prepoznati problem in ga vzeti resno. To je težji del.« (Dr. Mark S. Gold)

KAJ lahko storite, če sumite, da je vaš najstnik depresiven? Kot prvo se v sklepu ne prenaglite. Navsezadnje lahko simptomi kažejo na nekaj čisto drugega. * Poleg tega gredo vsi mladi skozi občasna obdobja slabega razpoloženja. Toda če stanje traja dlje in kaže, da gre za več od začasne potrtosti, bi se bilo morda najboljše posvetovati z zdravnikom. Glede tega je dobro imeti v mislih Jezusove besede: »Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni.« (Matevž 9:12)

Svojemu zdravniku odkrito povejte vse podatke, ki mu jih lahko in ki bi mu pomagali. Sem sodijo tudi nedavne spremembe v življenju najstnika, ki so morda prispevale k njegovi ravnodušnosti. Prepričajte se, ali zdravnik res dovolj časa posluša o simptomih, preden postavi diagnozo. »Nemogoče je v enem samem 20-minutnem pogovoru zbrati vse podatke, ki so potrebni, da bi popolnoma ocenili otrokovo stanje,« svari dr. David G. Fassler.

Brez zadržkov zastavite zdravniku kakršno koli vprašanje, ki ga morda imate. Če na primer zdravnik meni, da je vaš najstnik klinično depresiven,  ga boste morda želeli vprašati, zakaj je izključil druge diagnoze. Če dvomite o pravilnosti zdravnikove ocene povejte, da bi radi slišali še mnenje koga drugega. Prav gotovo noben pošten in iskren zdravnik tega ne bo odsvetoval.

Sprijaznite se

Če je vaš najstnik klinično depresiven, se zaradi tega ne sramujte. Dejstvo je, da se lahko depresija nenadoma loti tudi najbolj zglednih mladih. Pravzaprav Biblija pokaže, da so boleči občutki prizadeli nekatere, ki so si po svojih najboljših močeh prizadevali služiti Bogu, in to ne glede na starost. Razmislimo denimo o zvestem Jobu, ki je mislil, da ga je Bog zapustil in se mu je zato življenje zagnusilo. (Job 10:1; 29:2, 4, 5) Ana je bila Božja služabnica, postalo pa ji je tako »bridko v duši«, da ni mogla jesti. (1. Samuelova 1:4–10) Potem je tu še bogaboječi mož Jakob, ki je po smrti svojega sina žaloval mnogo dni in ‚se je branil tolažbe‘. Jakob je celo rekel, da se hoče sinu pridružiti v grobu! (1. Mojzesova 37:33–35) Torej izvor čustvene stiske ni vedno neka duhovna hiba.

Vseeno pa je lahko najstnikova depresija za starše nekaj zelo hudega. »Hodim po čustveni napeti vrvi,« pravi mati depresivne najstnice. »Zaskrbljena sem, prestrašena, sovražna, jezna in izčrpana.« Druga priznava: »Ko sem šla ven in videla kakšno mater, ki nakupuje s svojo najstniško hčerjo, se mi je trgalo srce. Čutila sem namreč, da sem izgubila to priložnost s [svojo hčerjo] in da je ne bom imela nikoli več.«

Takšni občutki so normalni. Včasih pa vas lahko povsem prevzamejo. Če se vam to zgodi, zakaj se ne bi zaupali prijatelju? V Pregovorih 17:17 piše: »Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.« Poleg tega ne pozabite na molitev. Biblija nam zagotavlja, da nas bo Bog podpiral, če vržemo nanj svoje breme. (Psalm 55:22)

Nagnjenost k obtoževanju

Mnogim staršem depresivnih najstnikov zelo upade pogum in menijo, da so oni sami nekako krivi za nastale razmere. »Ko je tvoj otrok depresiven,« priznava neka roditeljica, »se počutiš krivega in nihče te ne more pripraviti, da se ne bi. Kar naprej se sprašuješ: Kaj smo naredili narobe? Kje je bila prelomnica? Kako sem jaz  prispeval k temu?« Kako lahko starši ob tem ohranijo uravnovešeno razmišljanje?

Ni dvoma, da lahko grobo domače ozračje otroku škoduje. Biblija očete utemeljeno opominja: »Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.« (Kološanom 3:21SSP) Torej je dobro, če starši analizirajo, kako ravnajo s svojim otrokom in pri tem spremenijo, kar je treba. Vendar pa depresija ni vedno posledica slabega starševstva. Ta motnja se lahko pojavi tudi v najbolj ljubečih domovih. Zato se staršem, ki delajo vse, kar lahko, da bi svojim otrokom pomagali, ni treba počutiti krive.

Enako pomembno je, da ne obtožujete depresivnega najstnika. Navsezadnje ima ta verjetno kaj malo nadzora nad motnjo. »Če bi imel norice ali pljučnico, ga za to ne bi obtoževala,« pravi neka mati. »Toda pri depresiji,« priznava, »sem storila prav to. Svojega otroka sem krivila za to, da je zbolel, in zaradi tega se počutim grozno.« Če starši oziroma drugi gledajo na depresijo kot na bolezen in ne slabost, se bodo laže osredotočili na to, kako trpečemu pomagati.

Vzgoja depresivnega najstnika lahko med starša vnese hudo napetost. »Obtoževala sva drug drugega,« pravi neka žena, »še zlasti, ko sva razmišljala o tem, kakšno življenje sva pričakovala in kakšnega sva imela zaradi sina.« Tim, ki ima depresivno hčer, priznava: »Lahko je obtoževati zakonskega partnerja. Če imajo starši zakonske težave že preden začne otrok kazati znake depresije, je  lahko otrokovo begajoče vedenje kaplja čez rob.« Ne dovolite, da bi otrokova depresija povzročila razkol v vašem zakonu! Res, nič dobrega se ne doseže, če se obtožuje – najsibo sebe, otroka ali pa zakonca. Pomembno je trpečemu pomagati.

Pomagati

Biblija kristjane opominja: »Tolažite malodušne.« (1. Tesaloničanom 5:14SSP) Če depresivnega mladega morijo občutki manjvrednosti, lahko pomagate. Kako? Prav gotovo ne z obsojajočimi izjavami, kot je »Ne smeš tako misliti« oziroma »To je napačno stališče«. Namesto tega se trudite vživeti v njegova čustva, bodite »sočutni«. (1. Petrov 3:8) Pavel je kristjane opominjal, naj ‚jokajo z jokajočimi‘. (Rimljanom 12:15) Zapomnite si, da resnično depresivnega človeka zares boli. Bolečine si ne domišlja, niti je ne hlini, da bi izsilil pozornost. Potem ko trpečega poslušate, skušajte doseči, da se vam odpre. Vprašajte ga, zakaj se tako počuti. Nato najstniku blago in potrpežljivo pomagajte uvideti, zakaj takšno nizko vrednotenje sebe ni utemeljeno. Trpečemu bo morda olajšalo zaskrbljenost zagotovilo o Božji ljubezni in usmiljenju. (1. Petrov 5:6, 7)

Morda pa lahko storite še nadaljnje praktične korake. Lahko na primer poskrbite, da bo vaš depresivni najstnik zmerno počival, se hranil in telovadil. (Propovednik 4:6) Če mu predpišejo zdravila, je modro pomagati mu uvideti, zakaj je pomembno, da jih uživa. Ko mu pomagate, nikoli ne obupajte in nikoli mu ne nehajte izkazovati ljubezni.

Depresija pri najstniku je lahko res mučna izkušnja, tako za prizadetega kot za druge družinske člane. Nazadnje pa bodo potrpežljivost, vztrajnost in ljubezen priskrbeli temelj za pomoč depresivnim najstnikom.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Pravijo, da nekatera zdravstvena stanja – med drugim mononukleoza, sladkorna bolezen, anemija, hipotireoidizem (oslabljeno delovanje ščitnice), hipoglikemija (premajhna koncentracija sladkorja v krvi) – lahko povzročijo depresiji podobne simptome.

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

Resnično depresivnega človeka zares boli. Bolečine si ne domišlja.

[Okvir na strani 13]

ČE SI DEPRESIVEN NAJSTNIK

V tem nisi sam, temveč ti drugi lahko pomagajo. In tvoje stanje nikakor ni brezupno. Tvoja depresija je morda povezana: 1. z biokemičnim neravnovesjem ali pa 2. z okoliščinami v življenju, nad katerimi imaš malo ali nobenega nadzora. Za oboje velja, da nisi ti kriv za svoje stanje. Kaj pa vseeno lahko storiš v zvezi s tem?

Biblija pravi, da »je prijatelj, ki je zvestejši od brata«. (Pregovori 18:24) Zakaj si ne bi poiskal takšnega prijatelja in mu izlil svojih občutkov? Eden tvojih staršev ali kakšen drug zrel odrasel človek je lahko tvoj največji zaveznik v boju proti depresiji.

Če tvoja starša sumita, da imaš klinično depresijo, te bosta morda odpeljala k zdravniku, ki je izkušen v zdravljenju te motnje. To je modro, saj se pogosto lahko depresijo zelo omili z zdravljenjem, kjer je to na razpolago. Kadar gre na primer za kemično neravnovesje, utegnejo predpisati kakšen antidepresiv. Če je tako tudi pri tebi, naj te ne bo sram jemati zdravila. To ti bo namreč obnovilo kemično ravnovesje v telesu, kar je lahko ključ do tega, da bo v tvojem življenju spet nekaj veselja in stabilnosti.

Mnoge depresivne tolaži branje Biblije in bližanje Bogu v molitvi. Biblija nam zagotavlja: »Blizu je GOSPOD tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.« * (Psalm 34:19, SSP [34:18, AC])

[Podčrtna opomba]

^ odst. 28 Za več informacij glej članek »Mladi vprašujejo: Ali naj komu povem, da sem potrt?«, ki je izšel v izdaji Prebudite se!, 22. oktober 2000.

 [Okvir/slika na strani 14]

POMOČ IN UPANJE ZA TRPEČE

Ker je depresija kompleksna téma, v tem kratkem sklopu člankov ni mogoče obravnavati vseh njenih vidikov. Vseeno pa so izdajatelji Prebudite se! prepričani, da predstavljene točke lahko pomagajo najstnikom in njihovim staršem zdržati ob tej izčrpavajoči motnji.

Morda ste opazili, da veliko smernic v prejšnjem članku temelji na Bibliji. Resda je to stara knjiga. Toda njeni nasveti so danes enako uporabni, kakor so bili takrat, ko so bili napisani. Zakaj? Časi so se sicer spremenili, toda človeška narava se ni. Spoprijemamo se z enakimi temeljnimi problemi kakor prejšnje generacije. Razlika je le v tem, da so danes ti problemi večji in bolj daljnosežni.

Je pa še en razlog, zakaj je Biblija tako zelo uporabna: navdihnjena je od Boga. (2. Timoteju 3:16) On kot naš Stvarnik ve, kaj potrebujemo, da bi kar najbolje živeli.

Seveda Biblija ni medicinski učbenik. Zato ne odpravlja potrebe, da si ob boleznih, kot je na primer depresija, poiščemo ustrezno zdravljenje. Vendar pa so v njej načela, ki nam lahko pomagajo tolažiti trpeče. Še več, v njej je zapisana Božja obljuba, da nas bo kmalu ozdravil vseh bolezni. (Psalm 103:3) Da, Jehova namerava ‚oživiti srce potrtih‘. (Izaija 57:15)

Ali bi o tem veličastnem upanju radi izvedeli kaj več? Prosimo, navežite stik z Jehovovimi pričami v vašem kraju ali pa pišite na ustrezni naslov s 5. strani te revije.

[Slika na strani 10]

Trudite se biti sočutni

[Slika na strani 11]

Če najstnikovo depresivno razpoloženje traja dlje, se je modro posvetovati z zdravnikom

[Slika na strani 12]

Kot roditelj ne obtožujte prenagljeno sebe, zakonca ali najstnika