Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zmote in dejstva o starejših ljudeh

Zmote in dejstva o starejših ljudeh

 Zmote in dejstva o starejših ljudeh

Glede starosti obstaja zelo veliko zmotnih predstav. V Ageing​—Exploding the Myths, publikaciji, ki jo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) izdajajo v okviru Programa, ki se ukvarja s staranjem in zdravjem, so razodeli nekatere od takih zmotnih predstav. Razmislite o nekaj zgledih.

Zmota: Večina starejših ljudi živi v industrializiranem svetu.

Dejstvo: Pravzaprav več kot 60 odstotkov od 580 milijonov starejših ljudi po vsem svetu živi v državah v razvoju. Vedno več ljudi v teh državah dosega višjo starost zaradi boljše zdravstvene oskrbe, higienskih izboljšav, boljših bivalnih razmer in prehranjevanja.

Zmota: Starejši ljudje ne prispevajo ničesar k dobremu drugih.

Dejstvo: Starejši ljudje znatno prispevajo k dobremu drugih z delom, ki ga opravljajo brezplačno. Ocenili so na primer, da je v Združenih državah 2 milijona otrok v oskrbi svojih starih staršev in da jih od tega 1,2 milijona živi pri njih. Tako starejši ljudje svojim vnukom dajejo zavetje, hrano, izobrazbo ter nanje prenašajo kulturne vrednote, s čimer njihovim staršem omogočajo, da ohranijo svoje delovno mesto. V industrializiranem svetu prav tako veliko prostovoljnih organizacij sploh ne bi obstajalo, če k temu ne bi svoje prispevali starejši. Zelo se jih potrebuje pri dajanju pomoči drugim. V nekaterih državah v razvoju se je do 30 odstotkov odraslega prebivalstva okužilo z aidsom, zato starejši ljudje skrbijo za svoje bolne odrasle otroke, po njihovi smrti pa bodo morali skrbeti tudi za svoje osirotele vnuke.

Zmota: Starejši ljudje pustijo službo, ker svojega dela ne zmorejo več opravljati.

Dejstvo: Pogosteje pustijo službo zaradi pomanjkljive izobrazbe ali pomanjkljivega strokovnega znanja oziroma zaradi predsodkov do starejših kot pa zaradi starosti same.

Zmota: Starejši ljudje nočejo delati.

Dejstvo: Čeprav so starejši ljudje pripravljeni in sposobni še naprej delati, velikokrat ostanejo brez plačane službe. Še posebej v času brezposelnosti je pogosto slišati izjave, da naj bi starejši plačano službo prepustili mlajšim iskalcem zaposlitve. Vendar pa to, da starejši delavci predčasno zapustijo svojo službo, še ne pomeni, da bodo njihovo delovno mesto zasedli mlajši ljudje. Mlajši nezaposlen iskalec zaposlitve morda nima potrebnih izkušenj, da bi nadomestil starejšega delavca. Izkušeni starejši delavci pomagajo ohranjati produktivnost in stabilnost delovne sile.

S temi dejstvi v mislih, pravijo pri Svetovni zdravstveni organizaciji, bi svetovna javnost morala na svoje starajoče se prebivalstvo gledati kot na vir strokovnega znanja, katerega je mogoče dobro uporabiti. Alexandre Kalache, vodja skupine pri SZO-jevem Programu, ki se ukvarja s staranjem in zdravjem, zato sklene, da »države [. . .] na svoje starajoče se prebivalce ne bi smele gledati kot na problem, ampak kot na potencialno rešitev problemov«. In to je dejstvo.