Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ko voda pordeči

Ko voda pordeči

 Ko voda pordeči

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! S FILIPINOV

Zamislite si ribiče, ki gredo k morski obali, pripravljeni na zgodnjo jutranjo vsakodnevno pripravo čolnov in mrež. Kot običajno tudi danes upajo na dober ribji ulov. Toda z zaspanimi očmi presenečeni zagledajo nekaj grozljivega. Na obalo je naplavilo na tisoče rib – poginulih. Kaj je povzročilo to množično uničenje? RDEČA PLIMA!

RDEČA PLIMA je globalni pojav. Opazili so jo ob obalah Atlantskega in Tihega oceana v Združenih državah in Kanadi. Pojavila se je tudi v Avstraliji, Bruneju, v severozahodni Evropi, Japonski, Maleziji, na Papui Novi Gvineji, Filipinih in drugod. Čeprav jo pozna relativno malo ljudi, ni nova.

Na Filipinih so rdečo plimo prvič videli leta 1908 v provinci Bataan. Leta 1983 je rdeča plima zastrupila ribe in školjke v Samarskem morju, Maqueškem in Villarealskem zalivu. Od takrat so rdečo plimo videli na mnogih drugih obalnih področjih. Zenaida Abuso iz filipinskega Narodnega združenja za preučevanje rdeče plime je za Prebudite se! dejala, da »je filipinski Urad za ribištvo in vodne vire poleg pomorjenih rib registriral 1926 primerov paralitične zastrupitve s školjkami, ki jih je povzročila rdeča plima«. * Toda kaj natanko je ta smrtonosni pojav?

Kaj je to

Izraz »rdeča plima« se nanaša na spremembo barve vode, ki se včasih pojavi na določenih področjih oceana oziroma morja. Barva je pogosto rdeča, vendar so v njej lahko tudi odtenki rjave ali rumene. V The World Book Encyclopedia poročajo, da »se področje spremenjene barve lahko razteza od manj kot nekaj jardov oziroma metrov, do več kot 2600 kvadratnih kilometrov«.

Zakaj se barva tako spremeni? Rdečo plimo na splošno povzroča več vrst mikroskopskih enoceličnih alg ali praživali, ki se imenujejo dinoflagelati oziroma oklepni bičkarji. Ti drobni organizmi imajo lasaste izrastke, ki se imenujejo flagele oziroma bički. To so biču podobni podaljški, s katerimi se bičkarji v vodi poganjajo. Bičkarjev je kakih 2000 vrst, 30 jih ima v sebi strupene snovi. Ti drobceni organizmi so običajno v toplih, zelo slanih vodah.

Rdeča plima se pojavi, ko se ti mikroskopski bičkarji nenadoma in hitro razmnožijo oziroma razcvetejo. Koncentracija teh  organizmov se lahko povzpne tudi do 50,000.000 na liter vode! Znanstveniki sicer ne razumejo povsem, zakaj se to dogaja, vendar je znano, da se bičkarji kopičijo, ko na vodo hkrati vplivajo določene razmere. To so na primer nenormalno vreme, optimalne temperature, prevelika zaloga hranil v vodi, zelo veliko sončne svetlobe in ugodni vodni tokovi. Ob močnem dežju včasih minerale in druga hranila spere z zemlje v obalno vodo. Te hranilne snovi lahko prispevajo k bujni rasti bičkarjev. Rezultat? Rdeča plima!

Žal se zdi, da ljudje včasih ta pojav še poslabšajo. Ko v vodo spustijo veliko industrijskih in človeških odplak, utegne biti rezultat prevelika zaloga določenih hranil. To lahko sproži velikansko množenje bičkarjev. Razpoložljivi kisik v vodi se kmalu izčrpa, zaradi česar pogine veliko rib.

Rdeča plima se pojavi v toplih morjih in mirnih obalnih vodah, običajno po koncu toplih mesecev in do nastopa deževne dobe. Traja lahko od nekaj ur do več mesecev, odvisno od prevladujočih razmer na področju.

Žrtve

Večina rdečih plim je neškodljivih, toda nekatere povzročajo zelo veliko škodo. Določene vrste bičkarjev sproščajo v vodo strupene snovi, ki paralizirajo in ubijejo ribe ter drug morski živelj. Nekatere rdeče plime so povzročile velikanske pomore rib, ostrig, lignjev, užitnih školjk, tudi klapavic, kozic in rakov, ki se hranijo z bičkarji. Ko udari škodljiva rdeča plima, je mogoče videti, kako na vodi plava veliko poginulih rib, ki se lahko kopičijo na kilometrih in kilometrih obale.

Rdeča plima močno prizadene tudi ljudi. Na področjih, kjer je ribarjenje vir dohodka, oropa ribiče ulova, ki jim pomeni preživetje. Še hujše pa je, da zaradi rdeče plime ljudje umirajo.

Zastrupitev zaradi rdeče plime

Eden od toksinov oziroma strupov, ki jih sproščajo nekateri oklepni bičkarji, se imenuje saksitoksin. To je v vodi topna sol, ki deluje na človekov živčni sistem. Zato je uvrščen med nevrotoksine. The New Encyclopædia Britannica poroča, da »toksini, ki se sproščajo v vodi, dražijo človekov dihalni sistem«. Ko so se toksini ob rdeči plimi zaradi  valovanja sprostili v zrak, je bilo treba zapreti obmorska letovišča.

Ali imate radi lupinarje in drugo morsko hrano? No, zaradi rdeče plime so lahko lupinarji, ki se hranijo z bičkarji, strupeni. V reviji Infomapper piše, da ‚školjke in drugi lupinarji, na primer ostrige, klapavice in druge užitne školjke, predstavljajo največjo nevarnost, ker se hranijo tako, da precejajo vodo in posrkajo več strupov kakor ribe‘. Toda »ribe, lignji, kozice in rakovice [. . .] so lahko še vedno neškodljivi za človekovo prehrano«. Razlog? Strupi rdeče plime se nabirajo v črevesju teh živali, ki pa se pred kuho običajno odstrani.

Kljub temu je treba biti pazljiv pri uživanju morske hrane (še posebej školjk), ki je s področja, okuženega z rdečo plimo. Takšne plime lahko povzročijo stanje, ki se imenuje paralitična zastrupitev s školjkami (PZŠ). Če ste zaužili strupe rdeče plime, boste morda simptome občutili v 30 minutah. V spremni preglednici so navedeni nekateri od teh simptomov. Če se PZŠ-ja ne zdravi prav, lahko doseže višek z respiratorno paralizo, ki lahko pripelje do smrti.

Protistrup pri zastrupitvi z rdečo plimo še ni znan. Toda z nekaterimi postopki v sili je nekaj uspeha. Strupe rdeče plime je mogoče odstraniti iz pacientovega želodca tako, da se sproži bruhanje. Odstranijo jih tudi tako, da želodec izpirajo skozi želodčno sondo. V nekaterih primerih je nujno tudi dati umetno dihanje. Na Filipinih obstaja prepričanje, da žrtvam pomaga k hitrejšemu okrevanju pitje kokosovega mleka z rjavim sladkorjem.

Rešitev

Rdeče plime so sedaj večidel zunaj našega nadzora. Toda mnogi verjamejo, da bi se težave z rdečo plimo lahko zmanjšalo, če bi se uporabljalo manj kemičnih gnojil in pesticidov. Tako se ti ne bi spirali v morje. Pomagalo bi tudi, če bi prepovedali odlaganje industrijskih in človeških odpadkov v vode. Drug način bi bil, da bi očistili tiste dele obale, ki so možni viri hranil, zaradi katerih se bičkarji množijo.

Medtem nekatere vlade skrbno nadzorujejo razmere. Na Filipinih denimo vladni urad redno testira školjke, da se prepriča o njihovi neškodljivosti za krajevne in mednarodne trge. Končno pa lahko le Stvarnik odstrani škodljive učinke, ki prizadenejo ljudi, ko voda pordeči.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 5 Čeprav na Filipinih rdečo plimo neposredno povezujejo s problemom paralitične zastrupitve s školjkami, nekateri izvedenci pravijo, da to ni nujno za vse države, ki pridejo v stik z rdečo plimo.

[Okvir na strani 24]

Simptomi zastrupitve zaradi rdeče plime

1. Mravljinci ali občutek žarečih ustnic, dlesni in jezika

2. Otrplost in mravljinci na obrazu, kar se širi še drugam po telesu

3. Glavobol in vrtoglavica

4. Velika žeja in prekomerno slinjenje

5. Slabost, bruhanje in driska

6. Težave z dihanjem, govorjenjem in požiranjem

7. Bolečine v sklepih in občutek omotičnosti

8. Zvišan pulz

9. Mišična šibkost in pomanjkanje ravnotežja

10. Paraliza telesa

[Slike na strani 24, 25]

Organizmi, ki povzročajo rdečo plimo

Pyrodinium bahamense

Gymnodinium catenatum

Gambierdiscus

[Viri slik]

Courtesy of Dr. Rhodora V. Azanza, University of the Philippines

Courtesy of Dr. Haruyoshi Takayama

ASEAN-Canada Cooperative Programme on Marine Science

[Slika na strani 25]

Učinki rdeče plime

[Vir slike]

Grant Pitcher/Courtesy WHOI

[Navedba vira slike na strani 23]

Peter J. S. Franks, Scripps Institution of Oceanography

[Navedba vira slike na strani 25]

Scripps Institution of Oceanography