Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Povezani ste – kako?

Povezani ste – kako?

Povezani ste – kako?

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ JAPONSKE

V JAPONSKI, deželi s približno toliko telefoni kolikor ima prebivalcev, je vsak dan več kot 300 milijonov telefonskih povezav. Japonska prejme tudi kak milijon mednarodnih klicev na dan, opravi pa se tudi približno enako število prekomorskih telefonskih klicev.

Verjetno tudi vi uporabljate telefon – navadni (stacionarna linija) ali mobilni – in to skoraj vsak dan. Ko svet postaja vse bolj sodoben, je za mnoge postalo nekaj čisto običajnega poklicati koga z druge celine. Toda ali ste se kdaj vprašali, kako je vaš telefon povezan s telefonom tistega, ki ga kličete?

Povezani po telefonskem omrežju

Najprej mora biti vaš telefon priključen na telefonsko omrežje. Če bi šli po sledi žice, pritrjene na navadni telefon, bi vas ta vodila do modularne vtičnice oziroma priključne doze, ki je povezana z električno napeljavo v vaši hiši. * Če bi šli po sledi naprej, bi ugotovili, da je ta linija povezana s kablom, ki poteka prek električnega droga oziroma pod tlemi, in vodi naprej do telefonske centrale v krajevni telefonski postaji. Ta centrala pa je povezana z večjo centralo in tako tvori telefonsko omrežje. Ko torej pokličete prijatelja, ki živi v istem mestu, se glasovni krog oziroma zveza med vašim telefonom in telefonom vašega prijatelja vzpostavi po omrežju.

Kako pa je z mobilnimi telefoni? Kako so ti povezani? Po istem principu kakor navadni telefoni. Nevidna »žica«, namreč radijski val, vaš mobilni telefon poveže z bližnjo mobilno telefonsko centralo oziroma postajo, ki je povezana s telefonskim omrežjem. Kako pa ste povezani, ko govorite s kom na drugi celini?

Kabli prek oceanov

S kablom povezati celini, ki ju ločuje ocean, je velikanski projekt. Na dno morja je treba položiti tisoče kilometrov dolg kabel in prečkati podmorske jarke in gorovja. Pa vendar je bil začetek medcelinske telekomunikacije prav takšen. Prvi transatlantski podvodni telefonski kabel je bil dokončan leta 1956. * Povezal je Škotsko z Novo Fundlandijo in lahko prenašal 36 telefonskih zvez. Leta 1964 so položili prvi transpacifiški kabel med Japonsko in Havaji. Ta kabel je omogočal 128 telefonskih zvez. Za tem so položili še številne druge podmorske kable in z njimi povezali celine in otoke.

Kakšni kabli so položeni po oceanskem dnu za telefonske povezave? Na začetku so običajno uporabljali koaksialne kable z bakreno žico kot vodnikom in bakreno oziroma aluminijasto folijo kot ovoj okrog vodnika. Eden od zadnjih koaksialnih kablov je bil položen leta 1976 in je zmogel prenašati do 4200 telefonskih pogovorov. Toda v 1980-ih letih je postal na voljo kabel iz optičnih vlaken. Prvi takšen medcelinski kabel, napeljan leta 1988, je lahko hkrati prenašal 40.000 telefonskih pogovorov, in sicer na podlagi digitalne tehnike. Od takrat so se zmožnosti kablov še povečale. Nekateri kabli lahko preko Atlantskega oceana prenašajo 200 milijonov telefonskih zvez!

Kako pa so telekomunikacijski kabli napeljani pod vodo? Pravzaprav so položeni na oceansko dno in potem sledijo dnu. Blizu obale kabel namestijo v trdno ohišje in ga položijo v jarek, ki ga izkopljejo z daljinsko vodenim vozilom. Ohišje kabel ščiti, da ga ne poškodujejo sidra ali ribiške mreže. Ko torej pokličete prijatelja na drugi celini, morda eden teh kablov prenaša vaš glas prek morskih globin.

Nevidni kabli povezujejo oddaljene kraje

Vendar pa celine in otoke ne povezujejo samo podvodni kabli. Običajno se uporablja tudi nevidno »žico«, radijski val. Ta vrsta vala, ki mu pravijo tudi mikroval, povezuje oddaljene kraje za mednarodno telekomunikacijo. Ker mikroval potuje v ravni liniji kakor ozek žarek svetlobe, lahko poveže samo kraje v istem vidnem polju, ki so na njegovi poti. Ker je površina zemlje ukrivljena, se kraje na drugi strani zemeljske oble ne da povezati direktno. Za povezavo tako oddaljenih krajev je potrebna satelitska komunikacija.

Če satelit namestijo nad ekvator na višini približno 35.800 kilometrov – višina, znana kot geostacionarna orbita – se okrog zemlje zavrti približno v 24 urah, kar je enako rotaciji zemlje. Tako satelit ostane skoraj povsem nad istim območjem zemlje. Ker lahko ta satelit vidi območje, ki pokriva tretjino zemlje, lahko postaje (kjer se oddaja in sprejema mikrovalove) na tem območju zemlje komunicirajo s satelitom. Kako se torej prek satelita poveže dva oddaljena kraja?

Postaja na zemlji, ki jo pokriva satelit, oddaja mikrovalovne signale satelitu. To se imenuje povezava navzgor. Ko transponder, nameščen na satelitu, sprejme val, preprosto prestavi frekvenco nižje in ga odda, tako da ga lahko sprejme druga postaja na zemlji. To se imenuje povezava navzdol. Tako dve postaji na zemlji, ki druga z drugo ne moreta direktno komunicirati, lahko poveže nevidna žica prek satelita.

Prvi komercialni komunikacijski satelit, Intelsat 1, znan tudi kot Zgodnja ptica, je bil izstreljen leta 1965. Sedaj deluje okrog 200 komunikacijskih satelitov, večina teh je geostacionarnih, in povezujejo kraje po vsem svetu. Teh satelitov ne uporabljajo le za mednarodno telekomunikacijo, temveč tudi za televizijsko oddajanje, opazovanje vremena in druge namene. Ker imajo ti sateliti veliko transponderjev, lahko omogočajo večkanalne prenose. Zgodnja ptica je na primer lahko prenašala en televizijski program ali pa 240 telefonskih zvez hkrati. Serija Intelsat 8, ki deluje od leta 1997, pa lahko hkrati prenaša tri televizijske programe in največ 112.500 telefonskih zvez.

Ali lahko ugotovite?

Zaradi vseh teh sprememb so se cene mednarodnih telefonskih klicev zelo znižale. Sedaj se morda lahko s prijatelji ali družinskimi člani na drugi celini pogovarjate bolj pogosto. Kako lahko ugotovite, ali ste povezani s podvodnim kablom ali prek satelita?

Pri satelitski povezavi je dolžina nevidne žice (ki zajema povezavo navzgor in navzdol) kakih 70.000 kilometrov. To je skoraj toliko, kot če bi dvakrat obkrožili zemljo. Čeprav mikrovalovi potujejo z enako hitrostjo kakor svetlobni žarek, prek satelita potrebujejo za razdaljo od ene do druge postaje na zemlji četrt sekunde. To pomeni, da vaš glas prispe do druge osebe četrt sekunde kasneje, in enako velja v obratno smer. Torej nastane časovni zamik polovico sekunde. Ker pri vsakdanjem pogovoru niste navajeni na to zamujanje, se vam morda zdi, kakor da s človekom na drugi strani govorite hkrati. Če se vam je to že zgodilo, ste morda takrat govorili prek satelitske povezave. Toda ko kdaj drugič kličete to isto številko, morda ne opazite nobenega časovnega zamika. Morda zato, ker ste tokrat povezani po podvodnem kablu iz optičnih vlaken. Kako boste povezani z drugim koncem sveta, prikrito očem odloča zapleteno telefonsko omrežje.

Strokovno znanje in delo mnogih je potrebno za vzdrževanje kompleksnega sistema telefonskega omrežja podvodnih kablov, postaj na zemlji in satelitov, kar nam omogoča udobno komuniciranje. Ko boste torej naslednjič telefonirali prijatelju, zakaj ne bi pomislili na vse, kar je bilo storjenega, da bi vas povezali.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 6 Ker so telefonske žice stalno pod določeno napetostjo električnega toka (in ko telefon zvoni, se ta poveča), se je nevarno dotikati notranjosti priključne doze oziroma kovinskih delov, povezanih z njo.

^ odst. 9 Leta 1866 je bil uspešno položen telegrafski kabel prek Atlantika med Irsko in Novo Fundlandijo.

[Shema/slike na straneh 20, 21]

(Lega besedila – glej publikacijo)

RADIJSKI VALOVI

Povezava navzgor

Povezava navzdol

[Shema/slike na straneh 20, 21]

(Lega besedila – glej publikacijo)

PODVODNI KABLI

Mobilni telefon

[Slika na strani 20]

Sodobni kabli iz optičnih vlaken lahko prenašajo 200 milijonov telefonskih zvez

[Slika na strani 21]

Posadka vesoljskega raketoplana dela na INTELSATU 6

[Vir slike]

NASA photo

[Slika na strani 21]

Ladje polagajo kable in jih vzdržujejo

[Vir slike]

Courtesy TyCom Ltd.h