Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Britanski religiozni spreobrnjenci

Britanci menjujejo religije hitreje kot kdaj prej, saj to vsak teden stori približno 1000 ljudi, poroča The Sunday Telegraph. »Anglikanci postajajo rimski katoličani in obratno, judje postajajo budisti, muslimani postajajo anglikanci in rimski katoličani judje.« Islam, budizem, gibanje New Age ter poganstvo pridobijo največ spreobrnjencev. Dr. Ahmed Andrews z angleške univerze Derby, tudi sam spreobrnjenec, pravi: »V tej državi je od 5000 do 10.000 belih muslimanskih spreobrnjencev. Večina teh, ki jih poznam, je bivših katoličanov.« K budizmu se spreobrne od 10 do 30 odstotkov judov. H katolicizmu pa se je spreobrnilo največ anglikancev potem, ko so se v anglikanski cerkvi odločili, da posvetijo ženske. Po besedah rabina Jonathana Romaina »ljudje občutijo duhovno praznino, zato pogledajo preko lastnega religioznega okolja«.

Življenjski slog in rak

»Študija 90.000 dvojčkov je pokazala, da raka povzroča zlasti to, kje ste, kaj delate in kaj v življenju doživljate, ne pa toliko to, kdo ste,« poroča londonski časopis The Guardian. Dr. Paul Lichtenstein s švedskega Inštituta Karolinska, vodja raziskovalnega tima te študije, pravi: »Okoljski dejavniki so bolj pomembni od genskih.« Znanstveniki so prepričani, da kajenje povzroči kakih 35 odstotkov raka, drugih 30 odstotkov pa je očitno povezanih s prehrano. Genetski dejavniki imajo vlogo pri raku prostate, kolorektalnem raku ter raku na prsih, a dr. Tim Key z Imperial Cancer Research Funda v Oxfordu v Angliji svetuje: »Tudi če imate [. . .] [raka] v družini, je veliko bolj pomembno, kaj delate s svojim življenjem. Ne bi smeli kaditi in morali bi paziti na prehrano. Te stvari vplivajo.«

Uporabljajte svoje možgane

»Vitalnost možganov lahko ostane neprizadeta vse naše življenje, če jih le stalno razgibavamo,« piše v časopisu Vancouver Sun. »Berite, berite, berite,« pravi dr. Amir Soas s Case Western Reserve University Medical School v ameriški zvezni državi Ohio. Da bi možgani med staranjem ohranili svoje zmožnosti, si izberite miselno izzivalne konjičke, učite se novega jezika, naučite se igrati na kako glasbilo ali pa sodelujte pri stimulativnih pogovorih. »Vse, kar spodbuja možgane k razmišljanju,« pravi dr. Soas. Bodri tudi, da bi manj gledali televizijo. »Ko gledate televizijo, vaši možgani niso zaposleni,« pravi. Sun dodaja, da potrebujejo zdravi možgani kisik, ki ga črpajo skozi zdrave arterije. Zato telovadite in se pravilno prehranjujte. To, kar pomaga preprečevati bolezni srca in sladkorno bolezen, pomaga tudi možganom.

Sloni »ne pozabijo prijateljev«

»Sloni nikoli ne pozabijo – oziroma vsaj ne pozabijo prijateljev,« poroča revija New Scientist. Dr. Karen McComb s Sussexeške univerze v Angliji je posnela nizke tone »navezovalnih klicev« samic afriškega slona v narodnem parku Amboseli v Keniji in opazovala, kateri sloni se pogosto zbirajo, kateri pa so si tujci. Nato je njihove klice predvajala 27 slonjim družinam, da bi preučila odzive. Če so živali dobro poznale klicalca, so se takoj oglasile. Če so ga poznale le malo, so poslušale, niso pa odgovorile. Če jim glas ni bil znan, so se razburile in branile. »Po glasovih so lahko prepoznali člane vsaj 14 drugih družin, kar kaže, da si lahko vsak slon zapomni okoli 100 odraslih [slonov],« piše v članku. Sloni si lahko zapomnijo tudi ljudi. John Partridge, vodja oddelka za sesalce v bristolskem živalskem vrtu v Angliji, pravi, da ga je neki azijski slon, s katerim je delal 18 let, spoznal, potem ko se je vrnil po triletni odsotnosti.

Vrhunski tihotapci drog

V preteklosti so kolumbijski tihotapci drog skrivali svoje blago v potniških letalih in na ladjah. Pred nedavnim pa je oblasti presenetilo, ko so odkrile, da tihotapci gradijo vrhunsko podmornico z dvojnim trupom, ki je imela več kot 3 metre premera  in v katero bi se lahko spravilo 200 ton kokaina. Nezaupljivi prebivalci iz okolice »nekega skladišča zunaj Bogoté, 2300 metrov visoko v Andih in 300 kilometrov od vseh pristanišč«, so na skladišče opozorili policijo, piše The New York Times. »To 30-metrsko plovilo bi lahko prečkalo ocean, se dvignilo na površje pri Miamiju ali kakem drugem obalnem mestu in na skrivaj raztovorilo drogo.« Na kraju samem ni bilo nikogar oziroma niso nikogar aretirali, vendar menijo, da so v zadevo vpleteni ruski in ameriški kriminalci ter kak spreten podmorniški inženir. Uradni predstavniki so dejali, da bi se z vlačilci lahko podmornico prepeljalo na obalo v treh delih. Čudili so se temu, kako daleč gredo trgovci z drogo, da bi izvozili svoje izdelke.

Živali v DMC uživajo

»Odkar so leta 1953 ob koncu korejske vojne ustanovili DMC [demilitarizacijsko cono], tamkajšnje naravno okolje in okolna področja zaradi varnostnih ukrepov večinoma ostajajo nedotaknjena,« piše v The Wall Street Journalu. »Ekonomski razvoj je drugod v obeh Korejah opustošil večino zemlje, to področje ob meji pa je postalo najpomembnejše zatočišče živali na polotoku.« Tukaj prebivajo redke in ogrožene ptice ter druge živali. Menijo, da so tu tudi tigri in leopardi. Okoljevarstvenike zdaj skrbi, da bi nedavna mirovna prizadevanja med Severno in Južno Korejo lahko uničila živalsko zavetišče DMC. Zato prosijo za »čezmejni ‚park miru‘«, da bi obvarovali tamkajšnje divje živali in da bi se lahko med seboj parile živali z obeh strani meje. V Journalu piše: »Okoljevarstvenike spodbuja prepričanje, da bi mir lahko pomagal združiti te živali, prav kakor je otoplitev odnosov že združila dolgo ločene družinske člane.«

Stresni odmori za kosilo

»V mačistični Britaniji je kosilo za slabiče, saj se deloholični uslužbenci odpovejo opoldanskemu obroku in raje pojedo sendvič pri delovni mizi,« poroča londonski Financial Times. Nedavna raziskava kaže, da je povprečna britanska »ura za kosilo« zdaj dolga le 36 minut. Medicinski izvedenci pravijo, da opoldanski odmor blaži stres. Toda nekateri delodajalci med odmorom za kosilo organizirajo sestanke, tako da delavci sploh nimajo odmora. Datamonitor, raziskovalna organizacija, ki je sestavila poročilo, opaža: »Za mnoge ljudi, ujete v družbi, ki od svojih delavcev zahteva večjo storilnost in na čas gleda kot na drago blago, je odmor za kosilo nadležen postanek na bencinski črpalki.« Sarah Nunny, analitičarka pri Datamonitorju, dodaja: »Tekmujemo na globalnem trgu. Ni več mogoče reči: ‚To bom naredil kasneje.‘ Treba je narediti sedaj.«

Zasvojenost s tobakom v Mehiki

V nedavnem programu za preprečevanje in nadzor zasvojenosti s tobakom v Mehiki je José Antonio González Fernández, takratni državni minister za zdravstvo, zapisal, da kadi 27,7 odstotka Mehičanov. Najbolj zaskrbljujoče je, da je približno milijon kadilcev starih od 12 do 17 let. Gospod González je opazil, da je po nekih ocenah z zasvojenostjo s tobakom povezanih 122 smrti Mehičanov dnevno. Potožil je, da »je to zelo visoka cena za gospodarski razvoj naroda, izgubljena so produktivna leta človekovega življenja [. . .], trpimo pa tudi posredno škodo zaradi tistih okoli nas, ki kadijo«.

Zadovoljevanje duhovne potrebe?

Vse večja priljubljenost pomagaj-si-sam gurujev, ki zagovarjajo samozaupanje, pozitivno razmišljanje in osebne uspehe, »sovpada z gibanjem v populaciji, ki se oddaljuje od organizirane religije«, piše v kanadskem časopisu Globe and Mail. »Zanimanje za duhovnost je zelo živo, toda tradicionalni viri izgubljajo tla.« Raziskava kaže, da sicer 80 odstotkov Kanadčanov pravi, da verjamejo v Boga, a je za 22 odstotkov tistih, ki se izjavljajo za kristjane, bolj pomembno njihovo zasebno prepričanje kakor nauki katere koli druge cerkve. Poročilo v Globu pravi duhovnosti, ki jo ponujajo pomagaj-si-sam dejavnosti, »nekaj, kar vam bo pomagalo napolniti se in vrniti v posel, da bi lahko napredovali«.