Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali je bil Jehova plemenski Bog Judov?

Ali je bil Jehova plemenski Bog Judov?

 Biblijsko gledišče

Ali je bil Jehova plemenski Bog Judov?

DANES je v mnogih deželah ime Jehova tesno povezano s sodobno organizacijo Jehovovih prič. Vendar pa se to ime pojavlja tudi v nekaterih prevodih Biblije, ki jih poleg Jehovovih prič uporabljajo še druge religije. Pravzaprav je ime Jehova, kot je prikazano s tetragramom, v rabi že tisoče let.

Jehova je včasih imenovan »Bog Izraelov«. (1. letopisov 17:24) Zaradi tega izraza nekateri menijo, da je bil Jehova zgolj lokalni plemenski bog, ki so si ga Hebrejci izposodili od druge kulture oziroma si ga sami izmislili. »[Jehova] je svoje življenje začel kot zelo agresivno plemensko božanstvo Izraelcev,« trdi Karen Armstrong, avtorica knjige A History of God. »Kasneje so izraelski preroki [. . .], okrog sedmega in šestega stoletja pr. Kr., tega plemenskega Boga naredili za simbol nečesa popolnoma neopisljivega, a resničnega.«

Več verskih zgodovinarjev je že skušalo izslediti izvor imena Jehova pri kanaanskih in egipčanskih virih. Drugi trdijo, da je to »staro plemensko ime« in da ne označuje Boga, opisanega v »Novi zavezi«. Ali je to res? Kaj odkrijemo pri skrbnem branju Biblije?

Jehova – Bog vseh ljudi

Biblija potrjuje tesno zvezo Jehova z izraelskim narodom. Toda to ni razlog, da bi nanj gledali zgolj kot na plemenskega boga. Krščanski apostol Pavel je vprašal: »Ali je Bog samo Bog Judov? ni li tudi poganov [ljudi narodov, NW]?« In Pavlov jasni odgovor? »Da, tudi poganov [ljudi narodov, NW].« (Rimljanom 3:29) O katerem Bogu je Pavel govoril? No, v tem istem pismu Rimljanom  se ime Jehova pojavlja 19-krat. Apostol je navedel hebrejskega preroka Joela, ko je zapisal, da ‚bo zveličan vsak, kdorkoli bo klical ime Gospodovo [Jehovovo, NW]‘, ne le Judje. (Rimljanom 10:13, poudarili mi; Joel 2:32.)

Niso si Izraelci izbrali Jehova za svojega Boga, temveč je Jehova izbral njih, da bi izpolnil svoj namen – namreč, da bi pripravil pot Mesiju. Poleg tega je usoda plemenskega boga povezana z usodo njegovega ljudstva. Ko je pleme poraženo, je premagan tudi bog. Z Jehovom pa ni tako.

Jehovova zaveza z Abrahamom, ki je začela veljati stoletja pred krščansko dobo, je obljubljala blagoslove ljudem vseh narodov in tako pokazala, da se Bog zanima za vse človeštvo. (1. Mojzesova 12:1–3; Dejanja 10:34, 35; 11:18) Izraelski kralj David je pokazal, da ima Jehova v lasti več kot le izraelsko zemljo: »GOSPODOVA [Jehovova, NW] je zemlja in kar jo napolnjuje, vesoljni svet in prebivalci njegovi.« (Psalm 24:1)

Ko je kasneje Davidov sin Salomon posvetil Jehovu tempelj za čaščenje, je pokazal, da se Jehovu lahko na določen način približajo ponižni ljudje iz katerega koli naroda. V posvetitveni molitvi je Salomon dejal: »Ako pa tudi inostranec, ki ni iz ljudstva tvojega Izraela, pride iz daljne dežele [. . .] in bo molil proti tej hiši: ti poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, in stori vse, za kar te kliče inostranec; da spoznajo vsi narodi na zemlji tvoje ime, da bi se te bali kakor ljudstvo tvoje Izrael.« (1. kraljev 8:41–43)

Izrael zavrnjen

Profesor C. J. Labuschagne je glede Izraelovega odnosa z Jehovom napisal: »Izrael je v svoji zgodovini vedno znova okušal, da ‚narodni‘ Bog lahko ravna na najbolj nenaroden in celo antinaroden način.« Jehova je v prvem stoletju izraelski narod zavrnil, ker je ta zavrnil Mesija.

Vendar pa naj bi se Jehovovo ime med kristjani še naprej uporabljalo. Ko je krščanska občina rasla, so bili v njej ljudje vseh narodov. Judovski učenec Jakob, ki je predsedoval krščanskemu zboru v Jeruzalemu, je govoril, da je Bog »obiskal pogane [nejudovske] [narode, NW], da bi izmed njih prejel ljudstvo imenu svojemu«. Jakob je potem v dokaz, da je bilo to napovedano, navedel prerokbo iz Amosove knjige, v kateri se pojavlja Jehovovo ime. (Dejanja 15:2, 12–18, poudarili mi; Amos 9:11, 12.)

Zanima se za vse, blagoslavlja vse

V nadaljnje potrdilo univerzalnosti Jehovove božanskosti je Pavel napisal: »Ni razločka med Judom in pa Grkom, zakaj en in isti je Gospod vsem, bogat za vse, ki ga kličejo.« (Rimljanom 10:12, poudarili mi.) Da, vse poslušno človeštvo lahko prejme Jehovov blagoslov.

Jehova vsem svojim zvestim in poslušnim človeškim otrokom, ne glede na njihovo narodnost ali raso, obljublja veličastno prihodnost. Njegova Beseda takšne ljudi opiše kot »dragocenosti vseh narodov«. (Hagaj 2:7, poudarili mi.) Ti ljudje spoznavajo Jehova in ga vzljubijo. Zadnja biblijska knjiga o njih pravi: »Vsi narodi bodo prišli in molili pred teboj [Jehova], ker razodela so se pravična dela tvoja.« (Razodetje 15:4)

[Slika na strani 20]

Mojzes drži Deset zapovedi