Biblijsko gledišče

Okraševanje telesa – potrebna je razumnost

»NEČIMRNOST je zahrbtna stvar za razum,« je napisala neka francoska pisateljica romanov. Razum je imel zagotovo zelo malo opraviti z mnogimi rečmi, ki so si jih stoletja delali ljudje zaradi nečimrnosti. Ženske v 19. stoletju so si na primer s steznikom boleče stiskale trebuh, tako da so še komaj dihale, samo zato, da bi bile v pasu tako vitke, kolikor je le bilo mogoče. Nekatere so trdile, da imajo čez pas samo 325 milimetrov. Druge so se s stezniki tako stisnile, da so si rebra pravzaprav potisnile v jetra in zaradi tega umrle.

K sreči je ta moda izumrla, toda nečimrnost, ki je stala za njo, je danes prav toliko očitna, kolikor je bila tedaj. Moški in ženske še vedno prestajajo težavne, celo nevarne postopke, da bi spremenili svoj naravni videz. Saloni za tetoviranje in pirsing, v katere je nekoč zahajal manj izobraženi del družbe, se zdaj na primer pojavljajo v nakupovalnih središčih in v predmestjih. Pravzaprav je postalo tetoviranje v zadnjem letu šesti najhitreje rastoči trgovski posel v Združenih državah.

Še posebej med mladimi je vedno več tudi skrajnejših oblik okraševanja telesa. Vse bolj je priljubljen obsežen pirsing oziroma prebadanje telesnih delov, na primer prsnih bradavic, nosu, jezika in celo spolovil. Za manjšo skupino pa je tak obsežen pirsing že preveč dolgočasen. Lotevajo se bolj skrajnih postopkov, kot je žigosanje, rezanje * in skulpturalno oblikovanje telesa, pri katerem se pod kožo vstavijo predmeti, tako da nastanejo ekstravagantne vdrtine in grebeni.

Kako je bilo s tem v preteklosti

Okraševanje ali spreminjanje telesa ni nekaj novega. V določenih delih Afrike imajo že stoletja obredno zarezovanje in tetoviranje, da bi s tem izkazali pripadnost določenim družinskim skupinam ali plemenom. Zanimivo je, da se v mnogih od teh dežel na take navade zdaj gleda z neodobravanjem in propadajo.

Tetoviranje, pirsing in rezanje so obstajali že v biblijskih časih. Največkrat so jih izvajali poganski narodi v povezavi s svojo religijo. Razumljivo je, da je Jehova prepovedal svojemu ljudstvu, Judom, posnemati te pogane. (3. Mojzesova 19:28) Judje so bili Božja »posebna lastnina« in so bili tako zaščiteni pred ponižujočimi  krivoverskimi navadami. (5. Mojzesova 14:2, NW)

Krščanska svoboda

Kristjani niso pod mojzesovsko postavo, čeprav ta ureja določena načela, ki so se prenesla na krščansko občino. (Kološanom 2:14) Tako se lahko izražajo v mejah dostojnosti, kar se tiče izbranega okrasja. (Galatom 5:1; 1. Timoteju 2:9, 10) Toda ta svoboda ni brez omejitev. (1. Petrov 2:16)

Pavel je v Prvem listu Korinčanom 6:12 pisal: »Vse mi je dopuščeno, ali ni vse koristno.« Razumel je, da mu ta krščanska svoboda ni dovoljevala, da bi delal, kar bi hotel, ne da bi bil pozoren do drugih. Na njegovo obnašanje je vplivala ljubezen do drugih. (Galatom 5:13) »Ne glejte vsak na svoje,« je spodbujal, »ampak vsak tudi na to, kar je drugega.« (Filipljanom 2:4) Njegovo nesebično gledišče je odličen zgled za vsakega kristjana, ki premišljuje o tem, da bi si tako ali drugače okrasil telo.

Katera biblijska načela upoštevati

Eno od pooblastil za kristjane je, da oznanjujejo in poučujejo dobro novico. (Matevž 28:19, 20; Filipljanom 2:15) Kristjan ne bo želel, da bi kar koli, tudi njegova zunanjost, odvrnilo druge od tega, da bi prisluhnili temu sporočilu. (2. Korinčanom 4:2)

Okraševanje, kot je pirsing ali tetovaža, je morda priljubljeno pri nekaterih ljudeh, toda kristjan se mora vprašati: ‚Kakšen odziv bi tako okraševanje izzvalo v okolju, kjer živim? Ali bi me povezovali z določenimi skrajnimi skupinami v družbi? Tudi če bi mi vest to dovoljevala – kako bi moj pirsing ali tetovaža učinkovala na druge v občini? Ali bi na to gledali kot na dokaz »duha tega sveta«? Ali bi drugi lahko dvomili o mojem »zdravem razumu«?‘ (1. Korinčanom 2:12; 10:29–32; Titu 2:12, NW)

Določene vrste spreminjanja telesa prinašajo s sabo tudi resna zdravstvena tveganja. Tetoviranje z nehigieničnimi iglami povezujejo s širjenjem hepatitisa in hiva. Zaradi barv, ki se jih uporablja, lahko pride včasih do kožnih bolezni. Za okrevanje po pirsingu je morda treba nekaj mesecev in večino časa utegne biti boleče. Lahko pride tudi do zastrupitve krvi, krvavitve, krvnih strdkov, poškodb živca in hudih okužb. Poleg tega pa stanja po nekaterih posegih ni tako preprosto vrniti v prvotno obliko. Za odstranitev tetovaže je lahko, odvisno od velikosti in barve, na primer treba več dragih in bolečih laserskih posegov. Po pirsingu morda ostanejo dosmrtne brazgotine.

Vsakdo se sam odloča, ali bo sprejel tako tveganje ali ne. Toda tisti, ki želi ugajati Bogu, se zaveda, da postati kristjan pomeni tudi to, da se človek daruje Bogu. Naše telo je živa žrtev, ki jo darujemo Bogu v rabo. (Rimljanom 12:1) Zato zreli kristjani ne gledajo na svoje telo kot na svojo lastnino, ki jo lahko po želji poškodujejo ali popačijo. Tisti, ki se usposobijo za to, da vodijo občino, so še posebej znani po zmernih navadah, zdravem razumu in razumnosti. (1. Timoteju 3:2, 3, NW)

Kristjanom bo razvijanje biblijsko šolane moči razuma in ravnanje po njej pomagalo, da se bodo ognili skrajnim, mazohističnim navadam tega sveta, ki je tako brezupno ‚odtujen življenju Božjemu‘. (Efežanom 4:18) Tako lahko pustijo, da njihova razumnost sveti pred vsemi ljudmi. (Filipljanom 4:5, NW)

[Podčrtna opomba]