Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

‚Dobro bi bilo izumiti jih‘

Profesor Anatolij P. Zilber, predstojnik oddelka za intenzivno nego in anestezijo na Petrozavodski univerzi in kliniki ruske republike Karelije, je Jehovove priče takole pohvalil: »Ne pijejo prekomerno alkoholnih pijač, ne kadijo, niso pohlepni po denarju, ne prekličejo svojih obljub, niti ne pričajo po krivem [. . .]. Niso neka skrivnostna sekta, ampak so zakonu poslušni državljani.« Dodal je: »[So] spoštovanja vredni, veseli ljudje, ki se zanimajo za zgodovino, literaturo, umetnost in življenje v vseh njegovih vidikih.« Ta profesor je zatem, ko je naštel koristne spremembe, ki so jih Jehovove priče vnesli na področje brezkrvne kirurgije, dejal: »Če prikrojimo Voltairove besede, lahko rečemo, da bi bilo dobro Jehovove priče izumiti, če ti ne bi obstajali.«

Najnovejša moda?

V Britaniji povzročijo čevlji z debelimi podplati, »ki so pomemben dodatek za modno zavedne mlade«, skupaj z visokimi petami približno 10.000 poškodb vsako leto, poroča londonski The Times. Steve Tyler, predstavnik Britanskega inštituta za standarde, pravi: »Najpogostejše poškodbe so zvini oziroma izpahi gležnjev in zlomi nog, vendar pa so lahko ti čevlji tudi vzrok za težave s hrbtenico, še posebej pri dekletih, katerih telesa se še vedno razvijajo.« Pred nekaj meseci so bili ti čevlji celo krivi, da sta na Japonskem umrli dve ženski. Tako se je neka 25-letna učiteljica v mali šoli, ki je nosila sandale z 12 centimetrov debelimi podplati, spotaknila. Pri padcu ji je počila lobanja in je umrla. Neka druga mlada žena pa se je ubila, ko se je avtomobil, v katerem se je peljala, zaletel v betonski drog, ker voznica zaradi čevljev s 15 centimetrov debelimi podplati ni mogla primerno zavirati. Nekateri proizvajalci so zato svoje čevlje opremili s svarilnimi nalepkami, da bi preprečili tožbe.

Hišna opravila za otroke

»Današnji zaposleni roditelji so popustljivejši, ko naj bi jim otroci pomagali pri hišnih opravilih,« poroča The Toronto Star. Čeprav hišna opravila »ne bodo nikoli prednostne naloge otrok«, pravi Jane Nelsen, avtorica knjige Positive Discipline, pa si s takšnim delom »pridobijo samozaupanje in samospoštovanje«. Glede na raziskavo, ki so jo objavili v reviji Child, so lahko nekatera primerna hišna opravila za dve- do triletnike med drugim pospravljanje igrač in spravljanje umazanega perila v košaro. Otroci, stari od tri do pet let, lahko pripravijo mizo, odnesejo posodo v pomivalno korito in ohranjajo prostore za igro urejene. Otroci, stari od 5 do 9 let, lahko posteljejo svojo posteljo, pograbijo listje in izpulijo plevel, medtem ko lahko otroci med 9 in 12 letom opravijo dela, kot so pomivanje in brisanje posode, odnašanje smeti, košnja zelenice ter sesanje. Nelsnova dodaja, da »jim je koristno določiti rok, do katerega naj delo opravijo«.

Mladi in kriminal

Po raziskavi škotske administracije je na Škotskem 85 odstotkov fantov in 67 odstotkov deklet, starih od 14 do 15 let, priznalo, da so v preteklem letu zagrešili kaznivo dejanje. Glasgowski časopis The Herald poroča, da je samo 12 odstotkov učencev, od 1000 anketiranih iz šestih šol, izjavilo, da niso nikoli naredili nobenega prekrška. Med kaznivimi dejanji, ki so jih priznali, je kar 69 odstotkov fantov in 56 odstotkov deklet povzročilo premoženjsko škodo. Približno 66 odstotkov fantov in 53 odstotkov deklet je kradlo v trgovinah in skoraj polovica jih je kradla v šoli. Med druga kazniva dejanja spada tudi podtikanje ognja in povzročitev poškodbe z orožjem. Mladi iz te starostne skupine so trdili, da so kazniva dejanja zagrešili predvsem zaradi pritiska vrstnikov, medtem ko so jih tisti nad 15 let zagrešili zato, da bi si priskrbeli denar za mamila.

Moteči dijaki

Na Japonskem že po tradiciji skorajda niso poznali najstniške upornosti. Sedaj pa učitelji po vsej Japonski poročajo, da je zaradi nemirnih in motečih dijakov zelo težko vzdrževati red v razredu. Tokijska mestna vlada je povprašala 9-, 11- in 14-letne dijake, da bi ugotovila, kaj čutijo do  drugih ljudi. Po poročilu časopisa The Daily Yomiuri je 65 odstotkov dijakov reklo, da so jezni in do grla siti svojih prijateljev, 60 odstotkov svojih staršev in 50 odstotkov svojih učiteljev. Štirideset odstotkov jih je reklo, da nikoli oziroma redko obvladajo svojo jezo. Vsak peti dijak oziroma dijakinja da duška svoji jezi tako, da kaj razbije.

»Skrivnostni virus«

»Skrivnostni virus okužuje zaloge krvi po vsem svetu,« poroča New Scientist. »Nihče ne ve, ali je ta ‚TT‘ virus nevaren, toda obstaja bojazen, da lahko povzroči obolenje jeter.« Virus, ki so ga poimenovali s TT (inicialkami japonskega pacienta, v čigar krvi so ga prvič odkrili), so našli »tako pri krvodajalcih kakor pacientih z obolenjem jeter, ki so dobili krvno transfuzijo«. Pravzaprav je raziskava odkrila, da je virus imelo 8 od 102 darovalcev v Kaliforniji, katerih krvni testi za viruse so bili negativni tudi za hiv ter hepatitis B in C. Po ocenah je okuženost v Britaniji 2-odstotna, v Franciji 4- do 6-odstotna, v Združenih državah 8- do 10-odstotna in na Japonskem 13-odstotna. Znanstveniki, »ki po vsem svetu preučujejo virus TT, ne želijo povzročiti panike«, pravi članek, toda prizadevajo si »ugotoviti, ali je virus kakor koli nevaren zdravju«.

Ovratnik življenja

Živinorejci na nekaterih področjih Južnoafriške republike zaradi šakalov vsako sezono izgubijo tudi do 40 odstotkov novoskotene živine. To jih ni spravilo le v denarno stisko, ampak je tudi povzročilo eksplozijo populacije šakalov. Trud, da bi šakale odstranili, je bil neuspešen in celo škodljiv za divje živali. Vendar pa so v preteklih letih iznašli domiselno rešitev in jo uporabili. Gre za upogljiv ovratnik za ovce, ki se ga da prilagoditi in ponovno uporabiti ter ovce ne omejuje pri gibanju oziroma ne poškoduje šakala. Šakalu onemogoča, da bi zadal smrtni ugriz. Po poročilu časopisa Natal Witness so živinorejci, ki so ovratnike že uporabili, »sporočili, da se je ubijanje ovc končalo takoj in za vedno«. In ker so šakali omejeni na njihovo naravno prehrano, h kateri spadajo insekti, glodalci in mrhovina, njihovo število upada.

Najezdniki, ki vrtajo les

Najezdnik ima želo za odlaganje jajčec, ki je »utrjeno z ioniziranim manganom ali cinkom«, poroča National Geographic. Najezdnik s svojim kovinskim pripomočkom vrta globoko v drevesno deblo, da bi znesel jajčeca na oziroma v ličinke gostiteljice. »Nekateri lahko vrtajo tudi do sedem centimetrov v trd les,« pravi Donald Quicke z britanskega Imperial Collegea. Ko se najezdniki izležejo, požrejo ličinke, ki vrtajo les, in se nato z deli ust, utrjenimi z minerali iz ličink, ki so jih požrli, prežvečijo iz drevesa.

»Tiho izredno stanje« v Indiji

»Navkljub izboljšavam v zdravstvu in blaginji v zadnjih nekaj letih pa nedohranjenost ostaja ‚tiho izredno stanje‘ v Indiji,« poroča The Times of India. Zdravstveno varstvo in padec delovne storilnosti zaradi nedohranjenosti, stane Indijo več kot 230 milijonov ameriških dolarjev. Glede na poročilo je v tej deželi več kot 50 odstotkov otrok, mlajših od štirih let, nedohranjenih, 30 odstotkov novorojenčkov »znatno prelahkih«, 60 odstotkov žensk pa je anemičnih. Meera Chatterjee, višja izvedenka za družbeni razvoj pri Svetovni banki, pravi, da »nedohranjenost ne uničuje samo življenje posameznikov in družin, ampak tudi zmanjšuje dosežke investiranja v izobraževanje in je glavna ovira družbenemu in gospodarskemu napredku«.

Nesrečni duhovniki?

V preteklih šestih letih je trikrat potekala raziskava o tem, kako francoska družba gleda na duhovnike. Kot je bilo objavljeno v katoliškem časopisu La Croix, so najnovejše raziskave odkrile, da 45 odstotkov Francozov meni, da duhovniki niso srečni in zadovoljni ljudje. Večina ljudi ima duhovnike še vedno za ljudi, ki so prijazni z drugimi in ki jim prisluhnejo. Vendar časopis pravi, da »vedno manj Francozov nanje gleda kot na ljudi, ki so družbi nujno potrebni« in da jih samo 56 odstotkov nanje gleda kot »na Božje priče na zemlji«. Niti vsak tretji Francoz in le 51 odstotkov rednih obiskovalcev cerkva bi svojega sina ali sorodnika spodbudilo, naj postane duhovnik.