Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Nevarnosti debelosti

Londonski The Independent poroča, da je pretresljiv porast sladkorne bolezni, bolezni srca in drugih bolezni predvidena posledica »epidemije debelosti, ki se naglo širi po Evropi«. Predsedujoči Mednarodne skupine proti debelosti je zdravstvene strokovnjake iz 26 držav na njihovem srečanju v Milanu v Italiji nagovoril z besedami: »To je svetovna kriza in treba je takoj ukrepati, da bi preprečili to tiho epidemijo resne bolezni in vse višje stroške zdravljenja. Če ne bomo ukrepali, smo pred zdravstveno katastrofo.« V to so zajete vse evropske države. Na nekaterih področjih je prizadetih med 40 in 50 odstotki prebivalcev. V Angliji se je od leta 1980 odstotek debelosti pri ženskah dvignil z 8 na 20 odstotkov in pri moških s 6 na 17 odstotkov. Med omenjenimi vzroki sta sedeč način življenja in bolj kalorična prehrana – oboje je povezano z naraščajočo blaginjo. Največjo skrb pa povzroča število pretežkih otrok. Profesor Jaap Seidell, predsednik Evropskega združenja za preučevanje debelosti, pravi, da »znaki kažejo, da večji del prihodnje generacije postaja predebel in pretežak že v rosnih letih«.

Nazadovanje globalizacije

Gospodarska globalizacija ustvarja svetovno tržišče, na katerem se mnogim ponujajo večje možnosti, je pa tudi več tveganja, poroča britanski časopis The Guardian. Zaradi medsebojne odvisnosti narodov v nastajajočem svetovnem gospodarstvu navidez oddaljen dogodek, na primer razvrednotenje tajskega bahta leta 1997, po svetu sproži finančni preplah. »Pred tridesetimi leti,« piše v The Guardianu, »je bilo razmerje [blaginje] med najbogatejšo petino svetovnega prebivalstva in najrevnejšimi 30 proti 1. Do leta 1990 se je vrzel povečala na 60 proti 1, danes pa je 74 proti 1. [. . .] Največjo korist od globalizacije imajo med drugim kriminalci, ki lahko zdaj izrabljajo svetovna tržišča za mamila, orožje in prostitucijo.«

Ali se lahko ognete prehladom?

Morda se jim ne boste mogli popolnoma ogniti, lahko pa upoštevate nekaj varnostnih ukrepov, piše v The New York Timesu. Med najpomembnejše spadajo tile: kolikor je mogoče, se ogibajte gneči in se ne rokujte z ljudmi, ki so očitno že prehlajeni. Poleg tega si ne drgnite oči in nosu ter si pogosto umivajte roke. Takšni varnosti ukrepi pomagajo, saj se z rokami pogosto prenesejo virusi prehlada na občutljive očesne in nosne sluznice. Virusi prehlada lahko na površini oziroma rokah ostanejo dejavni kar nekaj ur in človek, ki je nahoden, lahko okužuje nekaj časa pred in po tem, ko so očitni znaki bolezni. Drugi varnostni ukrepi so še uravnovešena prehrana in posebna previdnost v bližini otrok. Zakaj? Zato ker malčki staknejo med pet in osem prehladov na leto!

Duševno zdravje v Afriki

»Ocenjujejo, da ima od 600 milijonov prebivalcev južno od Sahare 100 milijonov ljudi težave z duševnimi motnjami,« poroča južnoafriški časopis The Star. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da sta za to visoko številko prvenstveno krivi vojna in revščina. S tem povezan dejavnik je vse manj pomoči rodbine. Profesor Michael Olatawura iz Nigerije pravi, da to »tradicionalno afriško varovalno mrežo« načenjajo zahodnjaške vrednote, zloraba mamil in nasilje v družbi. Poleg tega družinski člani potujejo dlje proč, ko si iščejo zaposlitev. »Afriške vlade so v gospodarskih problemih, zato ne moremo poskrbeti za zdravje, kakor bi naj,« pravi profesor Olatawura.

Vojne preproge

V Afganistanu so vojne grozote izražene v nenavadni obliki umetnosti, poročajo v meksiškem The Newsu. Zadnjih 20 let afganistanski umetniki v svojih znamenitih preprogah upodabljajo vojaško opremo. Med tradicionalnimi podobami ptic, mošej in cvetja so podobe strojnic, ročnih granat in oklepnih tankov. Izvedenec za preproge, Barry O’Connell, pravi, da te podobe niso vedno takoj opazne, so pa mnogi vzorci »ikonografsko tako natančni«, da je  pogosto mogoče »ločevati med puškama AK-47 in AK-74«. Pravijo, da so tkalci večinoma ženske, ki so žrtve vojne. Zanje je tkanje teh edinstvenih preprog tih način izražanja občutkov.

Onesnažen dež

V reviji New Scientist poročajo, da je deževnica ponekod v Evropi zaradi visoke količine raztopljenih pesticidov neprimerna za pitje. Kemiki v Švici ugotavljajo, da vzorci dežja, vzeti v prvih minutah nevihte, pogosto vsebujejo večjo količino pesticidov od sprejemljive tako za Evropsko unijo kakor za Švico. Krivci so škropiva, take strupene kemikalije pa so v najvišjih koncentracijah očitne prav ob prvem nalivu po dolgi suši. Medtem švedski raziskovalci povezujejo hiter porast pojavov ne-Hodgkinovega limfoma, oblike raka, z zelo razširjeno rabo mnogih škropiv. Kemikalije, ki preprečujejo rast rastlinja na kritinah, prav tako onesnažujejo deževnico, ki teče s stavb.

Smrtni primeri zaradi kmetovanja

Na britanskih kmetijah vsak teden umre več kot en človek, zaradi česar je kmetovanje eno najbolj nevarnih zaposlitev v tej državi, poroča londonski The Times. Leta 1998 je najmlajšo žrtev, ki je bila stara komaj štiri leta, zmečkalo pod traktorskimi kolesi, prevračajoči se traktorji po pobočju pa so pod seboj pokopali še sedem drugih ljudi. Kmetovalce opozarjajo, naj dvakrat premislijo, preden se lotijo tveganega dela, in naj preverijo okoliščine, preden se s traktorjem povzpnejo po pobočju. David Mattey, glavni kmetijski inšpektor Zdravstvene in varnostne izvrševalne službe, je dejal: »Večini teh tragedij bi se ognili, če bi se človek za trenutek ustavil, premislil o delu in ga končal nekoliko drugače.«

Nenavadni energetski viri

▪ Na otoku Ouvéa v Novi Kaledoniji nimajo nafte, zato namesto tega za proizvodnjo elektrike uporabljajo kokosovo olje, poroča francoski časopis Sciences et avenir. Francoski inženir Alain Liennard je 18 let razvijal motor, ki deluje na kokosovo olje. Motor poganja generator, ta pa potem z energijo oskrbuje obrat za razsoljevanje, ki 235 otoških družin preskrbuje s pitno vodo. Liennard pravi, da je njegov 165-kilovatni sistem tekmec dizelskim motorjem, kar se tiče proizvodnje elektrike in porabe goriva.

▪ Medtem pa v nekem poskusu v vasi Kalali v zvezni državi Gudžarat v Indiji za proizvodnjo elektrike izkoriščajo moč volov. V newdelhijski reviji Down to Earth poročajo, da sta neki znanstvenik in njegova nečakinja prišla do zamisli, kako proizvajati električno energijo. Štirje voli vrtijo držalo, ki je povezano z menjalnikom, ta pa poganja majhen generator. Generator je povezan z akumulatorji, ki oskrbujejo z energijo vodno črpalko in žitni mlin. Ena enota te električne energije stane približno deset centov v primerjavi z enim ameriškim dolarjem, kolikor ga je treba odšteti za enoto energije mlinov na veter, ali s 24 ameriškimi dolarji za enoto energije, ki jo proizvajajo sončne celice, piše v Down to Earth. Toda ker vaščani potrebujejo vole za delo na polju tri mesece na leto, raziskovalci iščejo učinkovit način skladiščenja energije, ko voli niso na razpolago.

Jesti z občutkom

Deklice med 10. in 14. letom zrastejo povprečno za 25 centimetrov in pridobijo 18 do 22 kilogramov, fantje pa med 12. in 16. letom zrastejo za približno 30 centimetrov in pridobijo med 22 in 27 kilogrami. V tem obdobju hitre rasti ni nič nenavadnega, če se ob pridobivanju teže najstniki počutijo zelo neprijetno, in mnogi se začnejo ukvarjati z nadzorovanjem svoje teže. »Toda dieta in omejevanje zaužite hrane nista zdravi rešitvi ter nista priporočljivi,« piše dietetičarka Lynn Roblin v The Toronto Staru. Zaradi takih ukrepov lahko telo dobi manj hranljivih snovi, piše Roblinova. Poleg tega je preizkušanje različnih diet »uvod v slabe prehranjevalne navade in lahko vodi v resnejše prehranjevalne motnje«. Najstniki, pravi, morajo imeti bolj stvaren pogled na svoj telesni videz in si pridobiti zdravo težo tako, da »jedo z občutkom, živijo dejavno in so zadovoljni s sabo«.