Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 2. POGLAVJE

Ali se res lahko zbližaš z Bogom?

Ali se res lahko zbližaš z Bogom?

1., 2. a) Kaj se marsikomu sliši neverjetno, toda kaj nam zagotavlja Sveto pismo? b) Kakšno tesno prijateljstvo z Bogom je imel Abraham in zakaj?

KAKO bi se počutil, če bi Stvarnik nebes in zemlje zate rekel »To je moj prijatelj«? Marsikomu se to sliši neverjetno. Kako bi lahko človek postal prijatelj Boga Jehova? Sveto pismo nam zagotavlja, da smo si lahko z Bogom zares blizu.

2 Abraham, ki je živel pred davnimi časi, je bil tesno povezan z Bogom. Jehova je o tem očaku govoril kot o svojem prijatelju. (Izaija 41:8) Abraham je bil Jehovov osebni prijatelj. Takšnega tesnega prijateljstva je bil deležen zato, ker je »veroval v Jehova«. (Jakob 2:23) Jehova tudi danes išče priložnosti, da bi »bil naklonjen« ljudem, ki mu služijo iz ljubezni. (5. Mojzesova 10:15) Njegova Beseda spodbuja: »Približajte se Bogu, in se vam bo približal.« (Jakob 4:8) V teh besedah najdemo hkrati povabilo in obljubo.

3. K čemu nas Jehova vabi in kaj v zvezi s tem obljublja?

3 Jehova nas vabi, naj se z njim zbližamo. Pripravljen nas je sprejeti za svoje prijatelje. Hkrati pa nam obljublja, da se bo odzval, če bomo nekaj naredili za to, da bi se z njim zbližali. Tedaj se bo tudi on zbližal z nami. Tako lahko dosežemo nekaj zares dragocenega – zaupnost oziroma tesno prijateljstvo z Jehovom. * (Psalm  25:14) Zaupnost izraža misel o zaupnem pogovoru s posebnim prijateljem.

4. Kako bi ti opisal zaupnega prijatelja in kako Jehova dokazuje, da je takšen prijatelj tistim, ki se z njim zbližajo?

4 Ali imaš zaupnega prijatelja, ki mu lahko zaupaš? Takšnemu prijatelju ni vseeno, kako se počutiš. Zaupaš mu, ker je dokazal, da ti je zvest. Ko se z njim pogovarjaš o nečem, kar te veseli, si še bolj vesel. Vedno ti sočutno prisluhne, zato se lažje spoprijemaš s svojimi skrbmi. Razume te tudi takrat, ko te ne razume nihče drug. Podobno je, ko se bližaš Bogu. Pridobiš si posebnega prijatelja, ki te zares ceni, te ima srčno rad in te povsem razume. (Psalm 103:14; 1. Petrovo 5:7) Zaupaš mu svoje najbolj skrite občutke, ker veš, da je zvest tistim, ki so zvesti njemu. (Psalm 18:25) Vendar pa si lahko to posebno zaupno prijateljstvo z Bogom pridobimo samo zato, ker je to omogočil on.

Jehova je odprl pot

5. Kaj je Jehova naredil, da bi se z njim lahko zbližali?

5 Ljudje smo grešniki, zato se sami ne bi mogli z Bogom nikoli zbližati. (Psalm 5:4) »Bog nam svojo ljubezen izkazuje s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki,« je napisal apostol Pavel. (Rimljanom 5:8) Da, Jehova je uredil, da je Jezus dal »svojo dušo kot odkupnino za mnoge«. (Matej 20:28) Vera v to odkupno žrtev nam omogoča, da smo si z Bogom lahko blizu. »Ker nas je [Bog] prvi ljubil«, je položil temelj, na katerem lahko z njim sklenemo prijateljstvo. (1. Janezovo 4:19)

6., 7. a) Kako vemo, da Jehova ni skrivnosten Bog, ki se ga ne bi dalo spoznati? b) Kako vse se nam Jehova razkriva?

6 Jehova pa je naredil še nekaj, in sicer razodel nam je svojo osebnost. Vsako prijateljstvo temelji na tem, da človeka dobro poznamo, cenimo njegove lastnosti in dejanja. Če bi torej Jehova bil skrivnosten Bog, ki se ga ne bi  dalo spoznati, se z njim nikoli ne bi mogli zbližati. Toda on se prav nič ne skriva, temveč želi, da ga spoznamo. (Izaija 45:19) Poleg tega je to, kar je povedal o sebi, dostopno vsem, tudi tistim, ki jih svet po svojih merilih ne ceni prav visoko. (Matej 11:25)

Jehova se nam je razodel po tem, kar je ustvaril, in po svoji napisani Besedi.

7 Kako pa se nam Jehova razodeva? Nekatere vidike njegove osebnosti, na primer neizmernost njegove moči, globino njegove modrosti in obilje njegove ljubezni, odkrivajo njegova stvarjenjska dela. (Rimljanom 1:20) Vendar se nam Jehova ni razodel samo po tem, kar je ustvaril. Veliki sporočevalec vseh časov se nam je v svoji Besedi, Svetem pismu, razodel tudi v pisni obliki.

Ozrimo se v Jehovovo dobroto

8. Zakaj lahko rečemo, da je že samo Sveto pismo dokaz, da nas Jehova ljubi?

8 Sveto pismo je že samo po sebi dokaz, da nas Jehova ljubi. V svoji Besedi se nam razodeva z izrazi, ki jih lahko razumemo. Tako ni dokazal le tega, da nas ljubi, ampak tudi to, da želi, da bi ga spoznali in vzljubili. Kar beremo v tej dragoceni knjigi, nam omogoča, da zremo v Jehovovo dobroto, kar nas vzgibava k temu, da mu želimo biti blizu. (Psalm 90:17) Poglejmo, kako se Jehova razodeva v svoji Besedi, kar nam bo ogrelo srce.

9. Naštej nekaj neposrednih svetopisemskih izjav o tem, kakšen je Bog.

9 V Svetem pismu je veliko neposrednih izjav o tem, kakšen je Bog. Naj jih nekaj navedemo. »Jehova ljubi pravico.« (Psalm 37:28) »Vzvišen je v moči.« (Job 37:23) »Sem zvestovdan,« govori Jehova. (Jeremija 3:12) »On je modrega srca.« (Job 9:4) Bog je »usmiljen in milostljiv, počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnice«. (2. Mojzesova 34:6) »Ti, o Jehova, si dober in rad odpuščaš.« (Psalm  86:5) Kot smo omenili v prejšnjem poglavju, ena lastnost prevladuje: »Bog je ljubezen.« (1. Janezovo 4:8) Ali ne čutiš, da si še bližje temu edinstvenemu Bogu, ko razmišljaš o teh prijetnih lastnostih?

Sveto pismo nam pomaga, da se zbližamo z Bogom.

10., 11. a) Kaj je Jehova še dal zapisati v svojo Besedo, da bi nam pomagal še jasneje videti svojo osebnost? b) Kateri svetopisemski zgled nam pomaga, da si lahko kar najbolje predstavljamo Božjo dejavno moč?

10 Jehova pa nam v svoji Besedi ni opisal le svojih lastnosti, ampak je iz ljubezni dal vanjo zapisati tudi zglede, kako te lastnosti kaže na delu. Te dogodke si lahko v mislih živo predstavljamo, kar nam pomaga, da še jasneje vidimo različne vidike njegove osebnosti. To nam pomaga, da se z njim zbližamo. Poglejmo si primer.

11 Eno je brati o tem, da ima Bog »silno moč«. (Izaija 40:26) Nekaj povsem drugega pa je brati o tem, kako je Izraelce rešil skozi Rdeče morje in nato 40 let skrbel za narod v puščavi. Pred očmi si lahko naslikaš, kako so se razburkane vode razdelile. Predstavljaš si lahko, kako narod, morda 3,000.000 ljudi, hodi po suhem morskem dnu, strnjene vode pa se kot mogočni zidovi dvigujejo na obeh straneh. (2. Mojzesova 14:21; 15:8) Vidiš lahko dokaz za to, kako jih je Bog ščitil in skrbel zanje v puščavi. Voda je pritekla iz skale. Na tleh se je pojavljala hrana, podobna belim semenom. (2. Mojzesova 16:31; 4. Mojzesova 20:11) Jehova tukaj ni razodel le tega, da ima moč, temveč da to moč tudi uporablja v korist svojega ljudstva. Ali ni  pomirjujoče vedeti, da se naše molitve dvigujejo k mogočnemu Bogu, ki »nam je zatočišče in moč, pomoč, ki je v stiski ni težko najti«? (Psalm 46:1)

12. Kako nam Jehova pomaga, da ga »vidimo« s pomočjo izrazov, ki jih lahko razumemo?

12 Jehova, ki je duh, je naredil še več, da bi ga lahko spoznali. Ljudje lahko vidimo samo tisto, kar je vidno našim očem, zato duhovnega sveta ne moremo videti. Če bi se nam torej Bog opisal z duhovnimi izrazi, bi bilo to tako, kot da bi mi poskušali podrobno opisati svoj videz, na primer barvo svojih oči oziroma pege na obrazu, komu, ki je od rojstva slep. Zato nam Jehova prijazno pomaga, da ga »vidimo« s pomočjo izrazov, ki jih lahko razumemo. Včasih uporabi prispodobe in primerjave ter se tako primerja s stvarmi, ki jih poznamo. Opiše se celo tako, kot da bi imel nekatere človeške poteze. *

13. Kaj si v mislih predstavljaš, ko bereš vrstico iz Izaija 40:11, in kako to vpliva nate?

13 Bodimo pozorni na to, kako je Jehova opisan v Izaijevi knjigi 40:11: »Kakor pastir bo pasel svojo čredo. Jagnjeta bo zbiral s svojo roko, nosil jih bo v svojem naročju.« Jehova je tukaj primerjan s pastirjem, ki »s svojo roko« dviguje jagnjeta. To pomeni, da je Bog zmožen zaščititi in podpirati svoje služabnike, tudi tiste, ki so bolj ranljivi. V objemu njegovih močnih rok se lahko počutimo varne, saj nas ne bo nikoli zapustil, če smo mu zvesti. (Rimljanom 8:38, 39) Izraz, da Veliki pastir nosi jagnjeta »v svojem naročju«, se nanaša na ohlapne gube zgornjega oblačila, v katerih  je pastir včasih nosil jagnje, ki se je pravkar skotilo. To nam zagotavlja, da nas Jehova ceni in za nas nežno skrbi. Povsem naravno je torej, da mu želimo biti blizu.

Sin ga je »pripravljen razodeti«

14. Zakaj lahko rečemo, da se Jehova najbolj zaupno razkriva po Jezusu?

14 Jehova se v svoji Besedi najbolj zaupno razkriva po svojem ljubljenem Sinu, Jezusu. Nihče ne bi mogel bolje odsevati njegovega mišljenja in občutkov oziroma bolj živo pojasniti njegove osebnosti, kot je to storil Jezus. Ta prvorojeni Sin je bil ob svojem Očetu, še preden so bila ustvarjena druga duhovna bitja in fizično vesolje. (Kološanom 1:15) Jezus je poznal Jehova do vseh podrobnosti. Zato je lahko rekel: »Kdo je Sin, ve samo Oče in to, kdo je Oče, ve samo Sin in tisti, komur ga je Sin pripravljen razodeti.« (Luka 10:22) Ko je bil Jezus kot človek na zemlji, je svojega Očeta razodel na naslednja dva pomembna načina.

15., 16. Na katera dva načina je Jezus razodel svojega Očeta?

 15 Prvič, Jezus nam pomaga spoznati svojega Očeta s tem, kako in kaj je učil. Jehova je opisal z izrazi, ki nam sežejo do srca. Da bi opisal usmiljenega Boga, ki z veseljem znova sprejme skesane grešnike, je Jehova primerjal z očetom, ki rad odpušča. Oče je ob pogledu na zapravljivega sina, ki se vrne domov, tako ganjen, da mu steče naproti, se ga oklene okrog vratu in ga nežno poljublja. (Luka 15:11–24) Jezus je Jehova opisal tudi kot Boga, ki »vleče« iskrene ljudi, ker jih ljubi kot posameznike. (Janez 6:44) Ve celo to, kdaj na zemljo pade vrabček. »Zato se ne bojte,« je pojasnil Jezus, »vredni ste več od mnogo vrabcev.« (Matej 10:29, 31) Nedvomno nas privlači takšen ljubeč Bog.

16 Drugič, Jezus nam to, kakšen je Jehova, kaže s svojim zgledom. Jezus je tako popolno odseval svojega Očeta, da je lahko rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9) Ko torej v evangelijih beremo o Jezusu, o čustvih, ki jih je kazal, in o tem, kakšen je bil do drugih, v nekem pogledu vidimo živo podobo njegovega Očeta. Jehova nam svojih lastnosti ne bi mogel razkriti bolj jasno. Zakaj ne?

17. Pojasni, kaj je Jehova naredil, da bi nam pomagal doumeti, kakšen je.

17 Naj ponazorimo: zamisli si, da skušaš komu pojasniti, kaj je dobrota. To lahko pojasniš z besedami. Toda če lahko tudi pokažeš na koga, ki je zares dober, in rečeš »Ta je zgled dobrote«, dobi ta beseda dodaten pomen in jo lažje razumemo. Jehova je naredil nekaj podobnega, da bi nam pomagal razumeti, kakšen je. Ni se opisal le z besedami, temveč nam je priskrbel svojega Sina, ki nam je s svojim življenjem dal zgled. Jezus je odseval Božje lastnosti. Po evangelijih, ki opisujejo Jezusa, nam Jehova pravzaprav  pravi: »Takšen sem jaz.« In kako navdihnjeno poročilo opisuje Jezusa, ko je bil na zemlji?

18. Kako je Jezus kazal moč, pravičnost in modrost?

18 V Jezusovem življenju se čudovito kažejo štiri Božje glavne lastnosti. Imel je moč nad boleznimi, lakoto in celo smrtjo. Kljub temu pa čudežne moči ni nikoli uporabil v lastno korist oziroma za to, da bi drugim škodoval, kot to delajo sebični ljudje, ki svojo moč zlorabljajo. (Matej 4:2–4) Ljubil je pravico. Srce se mu je upravičeno napolnilo z jezo, ko je videl nepoštene trgovce, kako izkoriščajo preprosto ljudstvo. (Matej 21:12, 13) Do ubogih in zatiranih je bil nepristranski. Pomagal jim je, da so našli poživitev za svoje duše. (Matej 11:4, 5, 28–30) Edinstvena modrost se je kazala v tem, kaj je učil Jezus, ki je bil »večji od Salomona«. (Matej 12:42) Vendar pa svoje modrosti ni nikoli bahavo razkazoval. Njegove besede so preprostim ljudem segle v srce, saj je učil jasno, preprosto in praktično.

19., 20. a) Kako je bil Jezus izreden zgled ljubezni? b) Kaj bi morali imeti vedno v mislih, ko beremo o Jezusu in premišljamo o njegovem zgledu?

19 Jezus je bil tudi izreden zgled ljubezni. Med svojim delovanjem na zemlji je kazal ljubezen v vseh pogledih, tudi empatijo in sočutnost. Ni mogel gledati, kako drugi trpijo, ne da bi se mu smilili. Vedno znova ga je takšna sočutnost spodbudila k dejanjem. (Matej 14:14) Čeprav je zdravil bolne in nahranil lačne, je bil sočuten tudi v nečem pomembnejšem. Pomagal je drugim, da so spoznali, sprejeli in vzljubili resnico o Božjem kraljestvu, ki bo človeštvu prineslo trajne blagoslove. (Marko 6:34; Luka 4:43) Predvsem pa je pokazal požrtvovalno ljubezen tako, da je voljno dal svoje življenje za druge. (Janez 15:13)

20 Ali je torej kaj čudnega, da je ljudi vseh starosti in različnega porekla privlačil človek, ki je izražal toplino in  imel globoke občutke? (Marko 10:13–16) Vendar ko beremo o Jezusu in premišljamo o njegovem zgledu, imejmo vedno v mislih, da je ta Sin odseval lastnosti svojega Očeta. (Hebrejcem 1:3)

Pripomoček za preučevanje

21., 22. Kako lahko med drugim iščemo Jehova in kako nam bo ta preučevalni pripomoček pri tem pomagal?

21 Jehova je s tem, da se je v svoji Besedi tako jasno razodel, nedvomno pokazal, da želi, da se z njim zbližamo. Hkrati pa nas k temu, naj z njim navežemo njemu všečen odnos, ne sili. Naša odgovornost je, da iščemo Jehova, »dokler ga je mogoče najti«. (Izaija 55:6) Jehova lahko med drugim iščemo tako, da spoznamo njegove lastnosti in njegovo ravnanje, kot to razodeva Sveto pismo. Pri tem ti bo pomagal pripomoček za preučevanje, ki ga sedaj bereš.

22 Opazil boš, da je knjiga razdeljena na več delov, ki ustrezajo Jehovovim štirim glavnim lastnostim: moči, pravici, modrosti in ljubezni. Vsak del se prične s splošnim pregledom posamezne lastnosti. Naslednjih nekaj poglavij razpravlja o tem, kako Jehova to lastnost kaže v njenih  različnih vidikih. V vsakem delu je tudi poglavje, ki govori o tem, kako je to lastnost z zgledom osvetlil Jezus, in poglavje, ki govori o tem, kako jo lahko tudi mi kažemo v našem življenju.

23., 24. a) Pojasni, čemu je namenjen posebni okvir z naslovom »Vprašanja za poglobljeno premišljevanje«. b) Kako nam poglobljeno premišljevanje pomaga, da bomo z Bogom še bolj blizu?

23 V vsakem od naslednjih poglavij bo tudi poseben okvir z naslovom »Vprašanja za poglobljeno premišljevanje«. Poglej si na primer okvir na 24. strani. Svetopisemski stavki in vprašanja niso namenjeni obnovi poglavja. Namenjeni so temu, da ti pomagajo razmišljati o drugih pomembnih vidikih obravnavane teme. Kako si lahko s tem okvirjem učinkovito pomagaš? Poišči vsakega od navedenih svetopisemskih stavkov in vrstice pozorno preberi. Nato preglej vprašanje, ki je navedeno zraven vsakega stavka. Pretehtaj odgovore. Lahko tudi še dodatno raziščeš. Postavi si vprašanja, kot so na primer: Kaj mi ta informacija pove o Jehovu? Kako to vpliva na moje življenje? Kako lahko s tem pomagam drugim?

24 Takšno poglobljeno premišljevanje nam lahko pomaga, da se z Jehovom še bolj zbližamo. Zakaj? Sveto pismo poglobljeno premišljevanje povezuje s srcem. (Psalm 19:14) Ko s hvaležnostjo razmišljamo o tem, kar se naučimo o Bogu, se to dotakne našega figurativnega srca, kar vpliva na naše razmišljanje, vzgibava naša čustva in nas nazadnje spodbudi k dejanjem. Naša ljubezen do Boga se poglobi, kar nas spodbudi k temu, da želimo ugajati našemu najdražjemu prijatelju. (1. Janezovo 5:3) Da bi z Jehovom spletli tako tesen odnos, moramo spoznati njegove lastnosti in ravnanje. Vendar bomo najprej razpravljali še o enem vidiku Božje osebnosti, ki nam daje prepričljiv razlog za to, da se z njim zbližamo, in sicer o njegovi svetosti.

^ odst. 3 Zanimivo je, da hebrejsko besedo, ki jo prevajamo z zaupnost, uporablja Amos 3:7, kjer piše, da Vrhovni gospod Jehova svojim služabnikom odkriva »svojo skrivnost« in jim tako vnaprej sporoča, kaj namerava narediti.

^ odst. 12 Sveto pismo na primer govori o Božjem obrazu, očeh, ušesih, nosnicah, ustih, rokah in nogah. (Psalm 18:15; 27:8; 44:3; Izaija 60:13; Matej 4:4; 1. Petrovo 3:12) Takšnih figurativnih izrazov ne bi smeli jemati nič bolj dobesedno kot poročila, kjer je Jehova opisan kot »skala« oziroma »ščit«. (5. Mojzesova 32:4; Psalm 84:11)