Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 31. POGLAVJE

Jozue in Gibeonci

Jozue in Gibeonci

Novica o zavzetju Jerihe se je razširila med narodi v Kanaanu. Njihovi kralji so se odločili, da bodo skupaj šli v boj proti Izraelcem. Toda Gibeonci so imeli drugačen načrt. Oblekli so stara oblačila in šli k Jozuetu. Rekli so mu: »Prihajamo iz daljne dežele. Slišali smo o Jehovu in o vsem, kar je naredil za vas v Egiptu in Moabu. Če nam obljubiš, da nas ne boste napadli, vam bomo služili.«

Jozue je Gibeoncem verjel in je obljubil, da jih ne bodo napadli. Čez tri dni pa je ugotovil, da niso prišli iz daljne dežele. Bili so iz Kanaana. Jozue jih je vprašal: »Zakaj ste se nam zlagali?« Odgovorili so: »Bilo nas je strah! Vemo, da se vaš Bog Jehova bojuje za vas. Prosimo, ne ubijte nas.« Jozue je držal obljubo in jih pustil živeti.

Ni minilo dolgo, ko je pet kanaanskih kraljev s svojimi vojaki napadlo Gibeonce. Jozue se je s svojo vojsko odpravil tja,  da bi jih rešil. Potovali so vso noč, zgodaj zjutraj pa se je pričelo bojevanje. Kanaanci so začeli bežati v vse smeri. Kamor koli so šli, je Jehova nanje metal debelo točo. Nato je Jozue prosil Jehova, naj naredi, da se bo sonce ustavilo. Zakaj je prosil Jehova, naj ustavi sonce, ko pa se to še nikoli ni zgodilo? Ker je zaupal vanj. Sonce ni zašlo ves dan, dokler niso Izraelci premagali kanaanskih kraljev in njihovih vojakov.

»Naj vaš ‚da‘ pomeni da in vaš ‚ne‘ naj pomeni ne. Kar je namreč več od tega, je od Hudobnega.« (Matej 5:37)