Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

 VRHUNCI PRETEKLEGA LETA

Pravno poročilo 2016

Pravno poročilo 2016

Naši soverniki v pravnih bitkah in težkih okoliščinah dokazujejo, da so zvestovdani Bogu Jehovu. Njihov zgled je za vse nas spodbuda, da ostanemo neomajni v veri in prepričani, da bo »Jehova počastil tega, ki mu je zvestovdan«. (Ps. 4:3)

ARGENTINA | Pravica do verske vzgoje otrok

Ruth je odraščala v krščanski družini, vendar je postala nedejavna, še ko je bila mlada. Kasneje je začela zvezo z nekim moškim in čez čas se jima je rodila deklica. Ruth je nekega dne v mestu La Plata opazila Jehovovi priči, ki sta stali ob mizici za literaturo. To jo je spomnilo na njeno krščansko vzgojo in jo spodbudilo, da se je znova pričela družiti z občino. Poleg tega je o Bibliji začela poučevati svojo hčerko. Dekličin oče je nasprotoval temu, da Ruth sodeluje v svojih verskih dejavnostih. Zato je na sodišču za družinske zadeve sprožil postopek, s katerim ji je želel preprečiti, da bi hčerko poučevala o Bibliji ali jo jemala s seboj na občinske shode.

Ruthin odvetnik je argumentiral, da imata oba starša pravico poučevati otroka o svojem verskem prepričanju in da sodišče ne sme posegati v to pravico, razen če obstajajo dokazi, da takšna vzgoja otroku škoduje. Čeprav je njuna hčerka takrat imela komaj štiri leta, je sodišče odločilo, da morata starša spoštovati njeno pravico, da svobodno ravna v skladu z versko vzgojo, ki jo prejema. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je njuna hčerka še premlada, da bi lahko samostojno sprejemala odločitve glede verske vzgoje in da ima vsak od staršev enako pravico, da jo poučuje o verskih zadevah.

Ruthina hčerka vsak večer bere Biblijo. Zdaj skupaj z mamo obiskuje shode. Nadvse se že veseli tega, da bo obiskala Betel v Buenos Airesu.

 AZERBAJDŽAN | Pravica do izražanja verskega prepričanja

Apostol Pavel je v pravi krščanski občini opazil naslednje: »Če en telesni del trpi, trpijo z njim vsi drugi deli.« (1. Kor. 12:26) To se je izkazalo za resnično, saj so Jehovove priče povsod po svetu močno čutile s sestrama Irino Zaharčenko in Valido Džebrailovo iz Azerbajdžana, ki sta hudo trpeli. Februarja 2015 so ju oblasti obtožile nezakonite verske dejavnosti. Sodišče ju je poslalo v pripor. Zaradi večkrat preloženih zaslišanj pa sta v zaporu preživeli skoraj eno leto in medtem prestajali trpinčenje in pomanjkanje.

Azerbajdžan: Valida Džebrailova in Irina Zaharčenko

Ko je njun primer januarja 2016 končno obravnavalo sodišče, ju je sodnik razglasil za krivi in jima najprej naložil globo. Nato pa jima jo je zaradi priprtja v predkazenskem postopku odpisal in dovolil, da se vrneta domov. Ko je bakujsko pritožbeno sodišče zavrnilo njune pritožbe zoper kazensko obsodbo, sta se pritožili na vrhovno sodišče. Poleg tega sta se zaradi kršenja pravice do izražanja verskega prepričanja in ker so grdo ravnali z njima, obrnili na odbor Združenih narodov za človekove pravice.

Sestri sedaj okrevata po mučni izkušnji. Vsem sta zelo hvaležni za vse molitve in izraženo skrb. Sestra Džebrailova je Vodstvenemu organu napisala: »Vaše molitve so nama  pomagale prestati stiske, in to sem res občutila. Nikdar ne bom pozabila ljubezni in skrbi, ki ste mi jo posvetili vi, Jehova in moji bratje in sestre po svetu.«

ERITREJA | V zaporu zaradi vere

V Eritreji je bilo julija 2016 po vladni odredbi zaradi vere v zaporu 55 Jehovovih prič. Trije bratje – Paulos Eyassu, Isaac Mogos in Negede Teklemariam – so zaprti vse od septembra 1994. Vlada v zaporu že vsaj deset let zadržuje še devet bratov.

Do pozitivne spremembe pa je prišlo januarja 2016, ko je sodišče sodilo Pričam, ki so bile aprila 2014 aretirane na spominski slovesnosti v Asmari. Tokrat je bilo prvič, da so oblasti uradno obtožile Priče kaznivega dejanja in jim dale priložnost, da se zagovarjajo. Kot je bilo pričakovati, so večino bratov in sester razglasili za krive obiskovanja »nezakonitih« shodov, jim naložili globo in jih izpustili. Toda Saron Gebru, ena od obtoženih sester, je zavrnila globo. Zato so jo obsodili na šest mesecev zapora. Sestra Gebru je lahko enkrat na teden sprejemala obiske in rekla, da so v zaporu z njo lepo ravnali. Skupaj z drugimi 54 Pričami, ki so v zaporu, zelo ceni številne molitve, izrečene v njihovo dobro. Vsi namreč mislimo »na tiste, ki so v jetniških sponah, kakor da bi bili vklenjeni skupaj z njimi«. (Heb. 13:3)

NEMČIJA | Svoboda veroizpovedi – pravno priznanje

Zvezna dežela Bremen na severozahodu Nemčije je 21. decembra 2015 verski skupnosti Jehovovih prič v državi končno podelila višjo stopnjo pravnega statusa, kot ga je imela prej. S to odločitvijo se je končala štiriletna pravna bitka na nemških sodiščih. Pred tem je v skladu z odločitvijo višjega upravnega sodišča v Berlinu večina 16 zveznih dežel v Nemčiji Jehovovim pričam podelila željeni pravni status, in sicer javnopravni status. Kljub temu pa so se bremenske oblasti  odločile, da Jehovovim pričam predvsem zaradi lažnih obtožb, ki jih o njih širijo nasprotniki, ne bodo podelile tega statusa.

Leta 2015 je zvezno ustavno sodišče v Nemčiji sklenilo, da zvezna dežela Bremen krši ustavne pravice Prič, ker jim noče podeliti javnopravnega statusa. Ta odločitev potrjuje, da z ustavo zagotovljena pravica do verske svobode ščiti versko aktivnost Jehovovih prič v zvezni deželi Bremen. Zato so tamkajšnje občine upravičene do davčne oprostitve in drugih ugodnosti, ki jih imajo večje verske skupnosti v Nemčiji.

KIRGIZISTAN | Pravica do izražanja verskega prepričanja

Marca 2013 so oblasti v mestu Oš na podlagi izmišljenih obtožb kazensko ovadile Oksano Korjakino in njeno mamo Nadeždo Sergjenko. Tožilstvo je ti Priči obtožilo, da sta goljufali ljudi v soseščini, medtem ko sta se z njimi pogovarjali o svetopisemskih resnicah. Sodišče je zanju odredilo hišni pripor v predkazenskem postopku. Oktobra 2014 je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da so dokazi zoper njiju izmišljeni, da so bili kršeni postopki in da sestri nista krivi. Pritožbeno sodišče je oktobra 2015 potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča.

Vendar se je tožilstvo v Ošu znova pritožilo, tokrat na vrhovno sodišče v Kirgizistanu. To sodišče je preklicalo oprostitev sester in odredilo novo sojenje. Na zaslišanju aprila 2016 so odvetniki, ki zastopajo sestri, predlagali opustitev primera, ker je potekel rok zastaranja. Sodnik ni imel druge izbire, kakor da primer zaključi in s tem konča kazenski postopek.

Sestri sta v teh težkih okoliščinah ves čas ostali pozitivni. Sestra Sergjenko je dejala: »Ljudje pogosto postanejo  zagrenjeni, če drugi z njimi grdo ravnajo, jaz pa sem občutila, kako mi je Jehova po bratih in sestrah izkazoval ljubezen in skrb. Pravzaprav nikoli nisva bili sami.« Sestri sta na lastni koži okusili, da Jehova še naprej dela skladno s svojo obljubo iz Izaija 41:10, kjer piše: »Ne boj se [. . .]. Podpiral te bom s svojo desnico pravičnosti.«

KIRGIZISTAN | Svoboda veroizpovedi – pravno priznanje

Deset policistov je 9. avgusta 2015 vdrlo na občinski shod v Ošu. Zahtevali so, da se »nezakoniti« shod takoj preneha in celo grozili da bodo postrelili vseh več kot 40 navzočih. Deset Prič so odpeljali na policijsko postajo, kjer so bili z devetimi od njih zelo nasilni, nato pa so vse izpustili. Dva dni za tem sta policista aretirala Nurlana Usupbaeva, enega od bratov, ki so jih brutalno pretepli. Ker je vodil shod, je bil obtožen, da je sodeloval pri nezakoniti verski dejavnosti.

Ko je primer brata Usupbaeva obravnavalo mestno sodišče v Ošu, niso našli nobenega dokaza, ki bi potrjeval obtožbe zoper njega. Mestno tožilstvo v Ošu se je pritožilo na tamkajšnje regionalno sodišče, vendar je to zavrnilo pritožbo in potrdilo, da brat Usupbaev ne more biti kriv nezakonite verske dejavnosti, ker so Jehovove priče v Kirgizistanu pravno priznane.

Tožilstvo ni odnehalo in je vložilo pritožbo na vrhovno sodišče v Kirgizistanu. Na olajšanje brata Usupbaeva je vrhovno sodišče marca 2016 opustilo primer, zaradi česar sta v veljavi ostali pozitivni odločitvi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča. Tako je tudi vrhovno sodišče potrdilo, da imajo Jehovove priče v Kirgizistanu pravico do organiziranja verskih shodov. Na sodno obravnavo čaka še ena tožba, ki so jo proti policistom v Ošu sprožile Priče, ki so bile žrtve njihovega nasilja.

 RUSIJA | Svoboda veroizpovedi

Ruske oblasti kljub močnemu nasprotovanju združenj za človekove pravice v tej državi nadaljujejo neizprosen napad na Jehovove priče in njihove verske dejavnosti. Po zadnjih podatkih so oblasti 88 naših publikacij razglasile za »ekstremistične«, prepovedale pa so tudi uradno spletno mesto Jehovovih prič, jw.org. Leta 2015 so cariniki v Vyborgu zavrnili uvoz Svetega pisma – prevod novi svet. Sodišče v tem mestu je v postopku odločitve, ali naj ta sodobni prevod Svetega pisma razglasi za »ekstremističnega«. Marca 2016 je generalno tožilstvo naredilo drzno potezo. Zagrozilo je, da bo  zaradi domnevno »ekstremistične dejavnosti« zaprlo glavni urad Jehovovih prič v vasi Solnečno blizu St. Peterburga.

Kljub agresivni kampanji, ki jo država vodi proti Jehovovim pričam, obstaja tudi nekaj dobrih novic. Oktobra 2015 je tožilstvo vložilo zahtevo za ukinitev lokalne verske skupnosti Prič v Tjumenu, ki leži kakih 2100 kilometrov vzhodno od Moskve. Ne glede na to, da je bilo jasno, da je policija zrežirala dokaze proti Pričam, je regionalno sodišče v Tjumenu tamkajšnjo lokalno versko skupnost Prič razglasilo za krivo. Vendar je vrhovno sodišče Ruske federacije 15. aprila 2016 razveljavilo odločitev nižjega sodišča z obrazložitvijo, da »ni nobenega temelja za ukinitev lokalne verske skupnosti Jehovovih prič v Tjumenu«. Ko je predsednik sodnega senata prebral razsodbo, je 60 bratov in sester, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, to odločitev pozdravilo s stoječim aplavzom.

Jehovove priče v Rusiji so odločene še naprej častiti svojega Boga ne glede na orožje, ki bi bilo narejeno proti njim. (Iza. 54:17)

 RUANDA | Pravica do izobraževanja brez verske diskriminacije

V Ruandi zadnja leta otroke Jehovovih prič izključujejo iz šol, ker tam nočejo sodelovati pri verskih ali domoljubnih dejavnostih. Vlada je ukrepala, da bi rešila ta problem, zato je 14. decembra 2015 izdala odredbo, s katero bi odstranili versko diskriminacijo v šolah. Odredba določa, da morajo šole spoštovati svobodo veroizpovedi učencev.

Na spletnem mestu jw.org je bil 9. junija 2016 pod razdelkom Medijsko središče objavljen članek z naslovom »Ruanda ukrepa proti verski diskriminaciji v šolah«. Zanimivo je, da je tudi neki priljubljeni spletni časopis v Ruandi objavil ta članek. Spletna stran tega časopisa je kmalu imela več kot 3000 zadetkov. Številni bralci so objavili pozitivne komentarje o ukrepu vlade. Jehovove priče v Ruandi so hvaležne za odredbo, ki zagotavlja njihovim otrokom, da so lahko deležni izobraževanja brez verske diskriminacije.

Ruanda: Vrnili sta se v šolo.

JUŽNA KOREJA | Svoboda vesti – ugovor vesti vojaški dolžnosti

V Južni Koreji se moški, ki so Priče in stari od 19 do 35 let, že več kot 60 let soočajo z izzivom služenja vojaškega roka. Vlada v tej državi ne priznava pravice do ugovora vesti in ne ponuja nobene nadomestne civilne službe. V nekaterih primerih več generacij zapovrstjo – dedek, oče in sin – pri vpoklicu v vojsko ni imelo druge izbire, kakor da gredo v zapor.

Ustavno sodišče je že dvakrat odločilo, da zakon o opravljanju vojaške službe ni neustaven. Toda nižja sodišča in moški, ki so bili kaznovani po zakonu, so znova predložili to vprašanje ustavnemu sodišču. Nazadnje je to sodišče 9. julija 2015 prisluhnilo argumentom ugovornikov vesti. Brat Min-hwan Kim, ki je bil zaprt 18 mesecev, ker mu vest ni dovolila opravljati vojaškega usposabljanja, pojasnjuje: »Dobil  sem zaporno kazen. Ko sem jo odslužil, sem bil izpuščen. Upam pa, da mnogi drugi ugovorniki vesti ne bodo kaznovani. Če jim bo dopuščeno opravljati nadomestno civilno službo, bodo lahko naredili nekaj dobrega za družbo.« Ustavno sodišče bo kmalu objavilo svojo odločitev.

TURKMENISTAN | Bahram Hemdemov

Brat Bahram, ki ima 53 let, je poročen in ima štiri sinove. Je zelo duhoven človek in spoštovan član lokalne skupnosti. Zaradi organiziranja »nezakonitega« verskega shoda v svojem domu ga je sodišče maja 2015 obsodilo na štiri leta težkega dela v zaporu. Zaprt je v seydijskem delovnem taborišču, ki je znano po izredno slabih razmerah. Tam ga predstavniki oblasti večkrat zaslišujejo in surovo pretepajo. Vendar tako kot njegova družina ostaja zvest Bogu Jehovu. Njegova žena Gulzira ga občasno lahko obišče in spodbudi.

Za vse Jehovove služabnike, ki v preizkušnjah še naprej dokazujejo, da so zvestovdani Bogu, lahko molimo. Njihov zgled je tudi nam v spodbudo, da ne bomo popustili v zvestovdanosti Bogu, saj smo prepričani o resničnosti obljube iz Psalm 37:28, kjer piše: »Ne bo zapustil tistih, ki so mu zvestovdani.«