Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Študija številka 3: Časovne meritve dogodkov znotraj toka časa

Študija številka 3: Časovne meritve dogodkov znotraj toka časa

 Študije o navdihnjenem Svetem pismu v času in prostoru

Študija številka 3: Časovne meritve dogodkov znotraj toka časa

Štetje časa v biblijskih dneh skupaj z obravnavo kronologije pomembnejših hebrejsko– in grškospisnih dogodkov.

1. a) Kaj govori za to, da je Jehova natančen časomerilec? b) Kakšnemu napredku v razumevanju biblijske kronologije smo priča?

KO JE Jehovov angel predajal Danijelu videnje o ,severnem‘ in ,južnem kralju‘, je kar nekajkrat uporabil zvezo ,ob določenem času‘. (Dan. 11:6, 27, 29, 35) Tudi mnogi drugi svetopisemski odlomki kažejo na to, da je Jehova natančen časomerilec, ki vse, kar se nameni, izpelje natanko ob času. (Luka 21:24; 1. Tes. 5:1, 2) V svoji Besedi, Bibliji, nam je postregel s celo vrsto »kažipotov«, po katerih je mogoče časovno opredeliti pomembnejša dogajanja znotraj toka časa. Priča pa smo tudi vidnemu napredku v razumevanju biblijske kronologije. Arheološke in tudi siceršnje raziskave čedalje jasneje osvetljujejo tudi njena manj pregledna mesta, tako da lahko določamo čas vsaj za ključnejša dogajanja, kar jih beleži Biblija. (Preg. 4:18)

2. Navedite zgled računanja z vrstilnimi števniki.

2 Vrstilni in glavni števniki. Že v prejšnji študiji (v 24. in 25. odstavku) smo ugotavljali, da obstaja razlika med glavnimi in vrstilnimi števniki. Ko tako merimo biblijske dobe po sodobnih časovnodoločevalnih metodah, moramo imeti to dejstvo stalno na umu. Na primer: v navedbi »v sedemintridesetem letu ujetništva Judovega kralja Joahina« je izraz »sedemintridesetem« vrstilni števnik. Pomeni torej 36 polnih let in še nekaj dni, tednov ali mesecev (kolikor je pač minilo od konca 36. leta). (Jer. 52:31)

3. a) Kateri državni arhivi pripomorejo pri postavljanju biblijskih letnic? b) Kaj je bilo vladarsko in kaj nastopno leto?

3 Vladarska in nastopna leta. Biblija od virov navaja uradne državne arhive Judove in Izraelove državne uprave, posega pa tudi po babilonskih in perzijskih državnih letopisih. V vseh teh štirih kraljevinah so državno kronologijo do potankosti šteli po vladarskih dobah posameznih kraljev, in ravno tak sistem štetja so prenesli tudi v Biblijo. Biblija navajani dokument velikokrat celo imenuje, na primer ,knjigo Salomonovih letopisov‘. (1. kra. 11:41) Vladavina kakega kralja je tako zajemala en del nastopnega leta in polno število vladarskih let, ki so temu sledila. Vladarska leta so bila uradna, službena leta kraljevanja in so jih navadno šteli od nisana do nisana oziroma od ene pomladi do druge. Kadar je kakega kralja na prestolu nasledil nov kralj, so o vmesnih mesecih vse do nisana naslednje pomladi govorili kot o letu njegovega nastopa ali prevzema oblasti, in ta čas je ta kralj, tako so to šteli, samo dopolnjeval vladarsko dobo svojega predhodnika. Za uradni začetek njegove vladarske dobe so šteli šele naslednji 1. nisan.

4. Razložite, kako je mogoče biblijsko kronologijo šteti po vladarskih letih.

4 Tako na primer vse kaže, da je Salomon zavladal že nekaj časa pred nisanom 1037. pr. n. š., ko je David še živel. Kmalu zatem je David umrl. (1. kra. 1:39, 40; 2:10) Vendar se je Davidovo zadnje vladarsko leto zavleklo tja do pomladi 1037. pr. n. š., ker so ta čas prišteli še k njegovi 40-letni državni vladi. Temu delu leta, to je od začetka Salomonove vlade pa do pomladi 1037. pr. n. š., torej pravimo leto Salomonovega prevzema oblasti; niso mu ga še šteli za vladarsko leto, ker je pač še vedno samo dopolnjeval očetovo državnoupravno dobo. Salomonovo prvo polno vladarsko leto se torej ni začelo pred nisanom 1037. pr. n. š. (1. kra. 2:12) Salomonovi uradni kraljevski dobi so naposled prisodili 40 polnih vladarskih let. (1. kra. 11:42) Če torej tako dosledno ločujemo vladarska leta od let prevzema oblasti, lahko kaj natančno naračunamo biblijsko kronologijo. *

NAZAJŠNJE ŠTETJE DO ADAMOVE USTVARITVE

5. Kako določamo letnico obnove Jehovovega čaščenja v Jeruzalemu?

5 Začenjamo pri datumskem osišču. Če hočemo šteti nazaj do Adamove ustvaritve, nam za datumsko osišče rabi Cirovo strmoglavljenje babilonske dinastije 539. pr. n. š. * Cir je odredbo o izpustitvi Judov razglasil v prvem letu svojega vladanja, še pred pomladjo 537. pr. n. š. Ezdrova knjiga 3:1 pa poroča, da so bili Izraelovi sinovi do sedmega meseca,  tišrija, se pravi nekje vmes med septembrom in oktobrom, že spet v Jeruzalemu. Kot leto obnovitve Jehovovega čaščenja v Jeruzalemu nam torej šteje jesen 537. pr. n. š.

6. a) Katero napovedano obdobje se je končalo jeseni 537. pr. n. š.? b) Kdaj se je to obdobje moralo začeti in na katera dejstva je to oprto?

6 Ta obnova Jehovovega čaščenja jeseni 537. pr. n. š. je zaznamovala tudi konec neke preroške dobe. Katere? To je bilo tistih »sedemdeset let«, v katerih naj bi Obljubljena dežela postala ,puščava [pustota, NW]‘ in je o njih Jehova tudi napovedal: »Šele ko se dopolni Babilonu sedemdeset let, vas obiščem in spolnim nad vami svojo obljubo rešenja, da vas pripeljem nazaj v ta kraj.« (Jer. 25:11, 12; 29:10) Tako je Danijel, ki je to prerokovanje dobro poznal, temu primerno ravnal, ko se je teh »sedemdeset let« že primaknilo h koncu. (Dan. 9:1–3) Teh »sedemdeset let«, ki so se iztekla jeseni 537. pr. n. š., se je torej moralo začeti jeseni 607. pr. n. š. In dejstva to tudi potrjujejo. Jeremijeva knjiga na primer v 52. poglavju popisuje prelomne dogodke ob obleganju Jeruzalema, ko so Babilonci 607. pr. n. š. predrli obrambo in zajeli kralja Sedekija. Potem so Babilonci, kot navaja 12. vrstica, »deseti dan petega meseca«, se pravi deseti dan aba (torej nekje napol med julijem in avgustom), požgali tempelj in mesto samo. Vendar se s tem ,sedemdeseta leta‘ še niso začela odštevati. V osebi Godolija, ki ga je bil babilonski kralj postavil za upravnika preostalih judovskih naselbin, je namreč v okrnjeni podobi še vedno preživelo nekaj judovske suverenosti. »V sedmem mesecu« pa so Godolija in še nekatere umorili, in preostali Judje so v strahu prebežali na Egiptovsko. Šele od takrat, torej nekako od 1. oktobra 607. pr. n. š., je bila dežela res v polnem pomenu »opustošena, [. . .] da se je spolnilo sedemdeset let«. (2. kra. 25:22–26; 2. kron. 36:20, 21)

7. a) Kako lahko izračunavamo leta nazaj do razkola kraljestva po Salomonovi smrti? b) Kako Ezekijelovo prerokovanje to podpira?

7 Od 607. pr. n. š. pa do 997. pr. n. š. Pri nazajšnjem izračunavanju razdobja od zavzetja Jeruzalema tja do razkola kraljestva po Salomonovi smrti trčimo ob cel kup preglavic. Z vzporejanjem vladarskih dob Izraelovih in Judovih kraljev, kot jih pač beležita Prva in Druga knjiga kraljev, pa vendarle smemo sklepati, da ta čas zajema 390 let. Tehten dokaz za to, da ta številka res drži, je prerokovanje iz Ezekijelove knjige 4:1–13. Iz tega prerokovanja je namreč razvidno, da meri na čas, ko bodo narodi oblegali Jeruzalem, njegove prebivalce pa strpali v ujetništvo, to pa se je zgodilo 607. pr. n. š. Tako se je tistih 40 let, o katerih tu govori v zvezi z Judom, končalo z jeruzalemskim opustošenjem. Tistih 390 let, o katerih govori v zvezi z Izraelom, pa se ni končalo, ko so razrušili Samarijo: to je bilo namreč v času Ezekijelovega prerokovanja že davno mimo, prerokovanje pa tudi sicer nedvoumno pravi, da to leti na obleganje in razrušenje Jeruzalema. Torej se je tudi ,krivda hiše Izraelove‘ iztekla 607. pr. n. š. In če zdaj štejemo od tega leta nazaj, ugotovimo, da se je to 390-letno razdobje začelo 997. pr. n. š. Tega leta se je torej Jeroboam, ko je bil Salomon že mrtev, odcepil od Davidove hiše in »odvrnil Izraela od Gospoda [Jehova, NW] in jih zapeljal v velik greh«. (2. kra. 17:21)

8. a) Kako preračunavamo leta nazaj do eksoda? b) Katera sprememba iz nekako tega časa vpliva na biblijsko kronologijo?

8 Od 997. pr. n. š. pa do 1513. pr. n. š. Ker se je torej zadnje izmed Salomonovih 40 polnih vladarskih let končalo spomladi 997. pr. n. š., iz tega sledi, da se je moralo njegovo prvo vladarsko leto začeti spomladi 1037. pr. n. š. (1. kra. 11:42) Biblija pa v Prvi knjigi kraljev 6:1 piše, da je Salomon začel zidati hišo Jehovu v Jeruzalemu drugi mesec četrtega leta svojega kraljevanja. To pomeni, da so do takrat minila že tri polna leta in en cel mesec njegovega kraljevanja, to pa nam zopet pove, da se je tempeljska zidava začela aprila-maja 1034. pr. n. š. Taisti odlomek pa tudi navaja, da je bilo tudi ,štiristoosemdeseto leto po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele‘. Tudi tu je 480. vrstilni števnik, ki pomeni 479 polnih let. Če torej prištejemo 479 k 1034, dobimo letnico 1513 pr. n. š., torej leto, ko je Izrael izšel iz Egipta. V 19. odstavku 2. študije pa smo razložili, da je moral Izraelu od 1513. pr. n. š. kot »prvi med meseci v letu« veljati abib (nisan; 2. Mojz. 12:2) in da so se do takrat držali leta, ki se je začenjalo jeseni z mesecem tišrijem. The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge, 1957, 12. zv., str. 474, k temu pripominja: »Štetje vladarskih let kraljev se naslanja na leto, ki se je začenjalo spomladi, in je nekakšna vzporednica babilonski metodi, v kateri je ta način sicer veljal.« Naj so za časovna obdobja v Bibliji začetek leta z jeseni prenesli na pomlad kadarkoli že, moramo s tem pri štetju časa vsekakor računati z dodatnim šestmesečnim pribitkom ali odbitkom.

9. a) Kako datiramo biblijsko besedilo nazaj do časa, ko je začela veljati abrahamska zaveza? b) S čim si razlagamo prvih 215 let tega obdobja? c) Koliko let je imel Abraham, ko je prečil Evfrat na poti v Kanaan?

9 Od 1513. pr. n. š. pa do 1943. pr. n. š. Mojzes v Drugi Mojzesovi knjigi 12:40, 41 piše, da je »bilo bivanja Izraelovih sinov, ki so bili bivali v Egiptu, štiristo trideset let« (NW). Glede na gornjo ubeseditev je več kot očitno, da to ,bivanje‘ ni kar v celoti minilo na Egiptovskem. Ta doba se namreč začenja  z Abrahamovim prečenjem Evfrata na njegovi poti v Kanaan, ko je začela veljati tudi Jehovova zaveza z Abrahamom. Prvih 215 let tega »bivanja« je torej poteklo na Kanaanskem, še enkrat toliko let pa je minilo v Egiptu, dokler se ni 1513. pr. n. š. Izrael dokončno otresel sleherne egipčanske nadoblasti in odvisnosti. * Podčrtna opomba k Drugi Mojzesovi knjigi 12:40 v New World Translation lepo navaja, da grška Septuaginta, ki se naslanja na hebrejsko besedilo, starejše od masoretskega, za zvezo »v Egiptu« pritika še zvezo »in v kanaanski deželi«. Podobno ima tudi samarijanski Pentatevh. Pismo Galačanom 3:17, ki prav tako omenja teh 430 let, pa še dodatno potrjuje, da se je to obdobje začelo z veljavnostjo abrahamske zaveze, takrat ko je Abraham prečkal Evfrat na poti v Kanaan. Torej je to bilo 1943. pr. n. š., ko je bil Abraham star 75 let. (1. Mojz. 12:4)

10. Na kateri dokaz se še opira kronologija Abrahamovega časa?

10 Zgoraj navedeni izračun lahko opremo še na en dokaz: Apostolska dela 7:6 namreč omenjajo, da je Abrahamov zarod trpel stisko 400 let. Jehova je egiptovski stiski naredil konec 1513. pr. n. š., torej se je stiska morala začeti 1913. pr. n. š. To pa je bilo pet let po Izakovem rojstvu, ravno ob času, ko se je Izmael ,posmehoval‘ Izaku ob njegovem odstavljenju. (1. Mojz. 15:13; 21:8, 9)

11. Kako nas biblijska časovna lestvica privede do letnice vesoljnega potopa?

11 Od 1943. pr. n. š. pa do 2370. pr. n. š. Ugotovili smo že, da je bilo Abrahamu 75 let, ko je 1943. pr. n. š. priromal v Kanaan. Odtod pa je možno datirati tek časa še nazaj, tja do Noetovega časa. K temu nam pripomorejo dobe, s kakršnimi nam streže Prva Mojzesova knjiga od 11:10 do 12:4. Sam izračun, ki na koncu znaša skupaj 427 let, poteka takole:

Od začetka potopa do

Arfaksadovega rojstva 2 leti

Potem do Salejevega rojstva 35 let

Do Heberjevega rojstva 30 ”

Do Falegovega rojstva 34 ”

Do Reutovega rojstva 30 ”

Do Sarugovega rojstva 32 ”

Do Nahorjevega rojstva 30 ”

Do Tarejevega rojstva 29 ”

Do Tarejeve smrti, ko je bilo

Abrahamu 75 let 205 ”

Skupaj 427 let

Če zdaj teh 427 let prištejemo k 1943. pr. n. š., pridemo tako do 2370. pr. n. š. Tako se je potop Noetovih dni po biblijski časovni lestvici začel 2370. pr. n. š.

12. Kako štetje časa poteka nazaj do Adamove ustvaritve?

12 Od 2370. pr. n. š. pa do 4026. pr. n. š. Če gremo zdaj po toku časa še dlje nazaj, ugotovimo, da Biblija časovno opredeljuje tudi celotno razdobje od potopa pa do Adamove ustvaritve. To ugotavljamo po Prvi Mojzesovi knjigi 5:3–29 in 7:6, 11. V nadaljevanju povzemamo štetje časa za takrat:

Od Adamove ustvaritve do

Setovega rojstva 130 let

Potem do Enosovega rojstva 105 ”

Do Kajnanovega rojstva 90 ”

Do Malaleelovega rojstva 70 ”

Do Jaredovega rojstva 65 ”

Do Henohovega rojstva 162 ”

Do Matusalovega rojstva 65 ”

Do Lamehovega rojstva 187 ”

Do Noetovega rojstva 182 ”

Do potopa 600 ”

Skupaj 1656 let

Če teh 1656 let zdaj prištejemo k naši zadnji letnici 2370 pr. n. š., pridemo do tega, da je bil Adam ustvarjen 4026. pr. n. š., bržkone jeseni, ker se je v najstarejših koledarjih leto pač začenjalo jeseni.

13. a) Koliko časa torej zajema človeška zgodovina na zemlji? b) Zakaj se to ne ujema z dolžino Jehovovega počitkovnega dneva?

13 Kaj nam pomeni to danes? Prva izdaja pričujoče knjige, objavljena leta 1963, je zapisala: »Ali naj to torej pomeni, da 1963. leta tičimo že 5988 let globoko v ,dnevu‘, ko Jehova ,počiva po vsem svojem delu‘? (1. Mojz. 2:3) Ne, ker se čas Adamove ustvaritve pač ne pokriva z začetkom Jehovovega počitkovnega dneva. Po Adamovi ustvaritvi, čeprav še vedno v okviru šestega stvarjenjskega dneva, je namreč Jehova, kot kaže, ustvarjal še nove kopenske živali in ptiče. Poleg tega je bil Adamu naročil, naj živali tudi poimenuje, za kaj takšnega pa je bilo treba kar nekaj časa; ustvaril je še Evo. (1. Mojz. 2:18–22; glej tudi NW, izd. 1953, podčrtna opomba k 19. v.) In naj je od Adamove ustvaritve pa do konca ,šestega dne‘ minilo kolikorkoli časa že, ga je treba ravno toliko odšteti od 5988 let, če hočemo dobiti dejansko časovno razdaljo od začetka ,sedmega dne‘ do [1963]. Zato pač ne pridemo nikamor, če bi hoteli z biblijsko kronologijo kakorkoli ugibati o letnicah, ki ležijo šele v prihodnjem toku časa. (Mat. 24:36 *

14. Zakaj naj bi raje prisluhnili biblijski pripovedi o nastanku človeštva kot pa človeškim domnevam in teorijam?

 14 Kaj pa znanstvene postavke, da človek živi na zemlji že stotisoče ali kar milijone let? Nobene teh postavk ne moremo opreti na pisne vire iz tistih davnih časov, biblijski dogodki pa so oprti ravno na takšne vire. Fantastične letnice, ki jih pritikajo »prazgodovinskemu človeku«, se naslanjajo na domneve, ki jih pač ni moč dokazati. Dejstvo je, da zanesljiva svetna zgodovina skupaj s svojo kronologijo sega le nekaj tisoč let nazaj. Zemlja sama pa je v svojem času doživljala tolikere preobrazbe in prekucije, takšne na primer, kot je bil tudi vsesvetovni potop Noetovih dni, da je to dodobra spremešalo njeno kamninsko razslojenost in fosilne nanose, tako da je vsakršno znanstveno izjavljanje o predpotopnih dobah komaj kaj več kot stvar domneve. * V nasprotju z vsemi temi protislovnimi domnevanji in teorijami, ki si jih zastavlja človek, pa trka Biblija na vrata logičnega razuma z eksplicitno, skladno pripovedjo o nastanku človeštva in s skrbno dokumentirano zgodovino Jehovovega izvoljenega ljudstva.

15. Kako naj bi na nas delovalo raziskovanje Biblije?

15 Ob raziskovanju Biblije in ob zrenju del Vélikega časomerilca, Boga Jehova, bi nas morala vsekakor prevevati silna ponižnost. Kajti navaden smrtnik je resnično kaj majhen v primeri z vsemogočnim Bogom, o katerega nedoumnem stvariteljskem delu, izvršenem že pred neštetimi tisočletji, Sveto pismo tako enostavno pravi: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« (1. Mojz. 1:1)

JEZUSOVO TUZEMSKO BIVANJE

16. a) V katerem vrstnem redu so nastajali četveri evangeliji? b) Po čem moremo datirati začetek Jezusovega strežništva? c) Po katerem zaporedju si sledijo dogodki v posameznih evangelijih in kaj vsekakor opažamo pri Janezovi pripovedi?

16 Četvere navdihnjene pripovedi o Jezusovem tuzemskem življenju so po vsem videzu nastajale v naslednjem zaporedju: Matejev evangelij (ok. 41. n. š.), Lukov (ok. 56.–58. n. š.), Markov (ok. 60.–65. n. š.) in Janezov (ok. 98. n. š.). Kot smo razložili že v prejšnjem poglavju, pridemo s podatki  iz Lukovega evangelija 3:1–3, če jih povežemo z letnico 14 n. š., ko je zavladal Tiberij Cezar, do leta 29 n. š., ki naj bi bilo izhodiščno leto Jezusovega brezprimernega strežništva na zemlji. Sicer si sami dogodki v Matejevem evangeliju ne sledijo vselej v pravem kronološkem zaporedju, vendar lahko dejanski zapovrstnosti teh pomenljivih dogodkov, kot so se takrat godili, v večini primerov, tako se zdi, sledimo v ostalih treh knjigah. Tako nanizane jih v strnjeni obliki tudi navajamo v spremni preglednici. Iz nje je razvidno, da siceršnje bistvene vrzeli v tej zgodovini, kar jih ne zajemajo prve tri pripovedi, zapolnjuje Janezova pripoved, ki je nastajala dobrih 30 let po zadnji od teh treh. Še zlasti naj opozorimo, da Janez v času Jezusovega tuzemskega strežništva očitno omenja štiri pashe, kar potrjuje, da je to strežništvo trajalo tri leta in pol in se končalo 33. n. š. * (Jan. 2:13; 5:1; 6:4; 12:1 in 13:1)

17. Kateri dokazi še izpričujejo leto Jezusove smrti?

17 Ugotovitev, da je Jezus umrl 33. n. š., lahko potrdimo še drugače. Po Mojzesovi postavi je bil namreč 15. nisan vedno posebne vrste sobota ne glede na to, na kateri dan je prišel. Če se je prekrival s siceršnjo soboto, so mu rekli »velika« sobota, in Janezov evangelij 19:31 (prim. NW) kaže na to, da je takšna sobota sledila ravno dnevu Jezusove smrti in da je bil ta torej petek. Štirinajsti nisan pa ni padel na petek ne 31. ne 32. leta, ampak le 33. n. š.; torej je Jezus vsekakor umrl 14. nisana 33 n. š. *

18. a) Kaj je prerokoval Danijel glede 69 »tednov«? b) Kdaj se je po Nehemiju to obdobje začelo? c) Kako pridemo do letnice začetka Artakserksesovega vladanja?

18 Sedemdeseti ,teden‘: 29.–36. n. š. Jezusovo strežništvo časovno razmejuje tudi Danijelova knjiga 9:24–27. Ta napoveduje, da bo minilo 69 letnih tednov (483 let) »od časa, ko izide beseda, da se zopet pozida Jeruzalem, do Maziljenca-kneza«. Po Nehemijevi knjigi 2:1–8 je ta beseda izšla »v dvajsetem letu kralja Artakserksesa«, perzijskega kralja. Kdaj je Artakserkses zakraljeval? Njegov oče in predhodnik Kserkses je umrl v drugi polovici 475. pr. n. š. Leto Artakserksesovega prihoda na oblast se je torej začelo 475. pr. n. š., za kar govorijo tudi tehtna pričevanja iz grških, perzijskih in babilonskih virov. Grški zgodovinar Tukidid (ki sicer slovi po svoji točnosti) na primer piše o begu grškega državnika Temistokla na Perzijsko, ko je bil Artakserkses »komaj dobro sedel na prestol«. Spet drug grški zgodovinar iz prvega stoletja pr. n. š., Diodor Sicilski, nam pripomore, da leto Temistoklove smrti zatrdno postavimo v leto 471/470 pr. n. š. Temistokles je po prebegu iz domovine naprosil Artakserksesa, da bi se z njegovim dovoljenjem najprej v enem letu naučil perzijščine, preden bi stopil predenj, in tako se je tudi zgodilo. Torej se je moral Temistokles ustaliti v Perziji vsaj do 472. pr. n. š., njegov prihod pa bi potemtakem lahko z vso pravico datirali s 473. pr. n. š. In takrat je bil Artakserkses »komaj dobro sedel na prestol«. *

19. a) Kako določamo leto Mesijeve pojavitve s štetjem od ,dvajsetega leta kralja Artakserksesa‘? b) Kako se je prerokovanje o 70 ,tednih‘ uresničevalo od tega leta naprej?

19 »V dvajsetem letu kralja Artakserksesa« je bilo torej 455. pr. n. š. Če zdaj od te točke odštejemo 483 let (onih 69 »tednov«), pri tem pa seveda ne pozabljamo, da ob prehodu v naše štetje ni bilo ničtega leta, pridemo do tega, da se je »Maziljenec-knez« moral pojaviti 29. n. š. Jezus pa je Maziljenec postal takrat, ko se je dal krstiti in je bil maziljen s svetim duhom, torej jeseni tega leta. Prerokovanje potem še prav tako nakazuje, da Maziljenec »v polovici [sedemdesetega] tedna odpravi klavno in jedilno daritev«. To se je zgodilo, ko so judovske predpodobne klavne daritve zgubile zakonsko moč zaradi Jezusovega samožrtvovanja. S ,polovico‘ tega letnega »tedna« tako pridemo prek treh let in pol do pomladi 33. n. š., ko so Jezusa usmrtili. Toda: »trdno zavezo sklene z mnogimi [ *mnogim mora veljavnost zaveze zadržati, NW]« za ves 70. teden. To pa govori o tem, da je teh sedem let od 29. do 36. n. š. Jehovova posebna naklonjenost še ostajala na Judih. Šele potem se je tudi neobrezanim Nejudom odprla možnost, da postanejo duhovni Izraelci, tako kot je to nakazalo Kornelijevo spreobrnjenje 36. n. š. * (Ap. dela 10:30–33, 44–48; 11:1)

ŠTETJE LET ZA APOSTOLSKO DOBO

20. Kako nam svetna zgodovina skupaj z biblijskim zapisom pomaga določiti čas Herodove smrti in poprejšnjih dogodkov?

20 Od 33. n. š. pa do 49. n. š. Kot porabna letnica za to dobo nam lahko rabi leto 44 n. š. Po Jožefu (Jewish Antiquities, XIX, 351 [viii, 2]) je Herod Agripa I. vladal tri leta po prihodu rimskega cesarja Klavdija na oblast (41. n. š.). Zgodovinska pričevanja pa sicer govorijo o tem, da je ta Herod umrl 44. n. š. * In če zdaj pogledamo v biblijsko besedilo, najdemo tam zapisano, da je tik pred Herodovo smrtjo Agab »z močjo Duha« prerokoval o skorajšnji hudi lakoti, da so takrat dali z mečem usmrtiti apostola Jakoba in da so takrat (ob pashi) Petra tudi vrgli v ječo, iz katere je bil potem čudežno rešen. Vse te dogodke torej smemo postaviti v leto 44 n. š. (Ap. dela 11:27, 28; 12:1–11, 20–23)

21. Na kaj lahko opiramo približno datiranje Pavlovega prvega misijonskega potovanja?

 21 Napovedana lakota je pokazala zobe nekako 46. n. š. Torej sta Pavel in Barnaba najbrž ravno takrat enkrat »opravila svojo nalogo [za pomoč ogroženim, NW] v Jeruzalemu«. (Ap. dela 12:25) Po vrnitvi v sirsko Antiohijo ju je sveti duh odločil za prvo misijonsko potovanje, ki je zajelo Ciper in mnoga maloazijska mesta in območja. * To potovanje je bržkone zajemalo čas od pomladi 47. n. š. do jeseni 48. n. š. z enkratnim vmesnim prezimljenjem v Mali Aziji. Naslednjo zimo je Pavel, kot kaže, spet prezimil v sirski Antiohiji, in tako pristanemo že pri pomladi 49. n. š. (Ap. dela 13:1–14:28)

22. Po čem je mogoče datirati Pavlova obiska v Jeruzalemu, omenjena v 1. in 2. poglavju Pisma Galačanom?

22 Zdi se, da se v takšno kronologijo lepo vklaplja zapis v 1. in 2. poglavju Pisma Galačanom. Tu namreč Pavel omenja, da je po svojem spreobrnjenju potem še dvakrat izrecno potoval v Jeruzalem, enkrat ,tri leta pozneje‘ in drugič »po štirinajstih letih«. (Gal. 1:17, 18; 2:1) Če naj ti časovni določili jemljemo kot vrstilna števnika, kot je bilo takrat pač v navadi, in če se je Pavlovo spreobrnjenje zgodilo že v zgodnjeapostolski dobi, kot bi iz zapisa tudi sledilo, potem lahko ta 3 leta in drugih 14 let štejemo zaporedoma kot 34.–36. n. š. in 36.–49. n. š.

23. Kaj govori za to, da tako Pismo Galačanom v 2. poglavju kot Apostolska dela v 15. poglavju merijo na Pavlov obisk v Jeruzalemu leta 49 n. š.?

23 Pavlov drugi obisk v Jeruzalemu, omenjen v Pismu Galačanom, je bil, kot kaže, v nekakšni zvezi z obreznim vprašanjem, ker se po navedbi celo Titu, ki je Pavla spremljal, ni bilo treba obrezati. Če se to ujema z obiskom, ko je šlo za razsodbo o obrezi, opisano v Apostolskih delih 15:1–35, potem temu kot nalašč ustreza leto 49 n. š., ker pač leži nekje vmes med Pavlovim prvim in drugim misijonskim potovanjem. Poleg tega je Pavel po Pismu Galačanom 2:1–10 to priložnost izrecno izkoristil, da je dobro novico, ki jo je oznanjal, predložil »najuglednejšim osebam« jeruzalemske občine, ,da bi morda ne tekel v prazno‘. Logično bi bilo, da je to storil takrat, ko jim je poročal po svojem najprvem misijonskem potovanju. Na ta obisk v Jeruzalem je Pavel namreč šel »po nekem razodetju«.

24. Katera leta se je Pavel mudil na drugem misijonskem potovanju in zakaj do Korinta prav gotovo ni prispel veliko pred koncem 50. n. š.?

24 Pavlovo drugo misijonsko potovanje: ok. 49.–52. n. š. Po vrnitvi iz Jeruzalema se je Pavel nekaj časa mudil v sirski Antiohiji; moralo je biti torej že kar pozno poleti 49. n. š., ko je odrinil od tod na drugo potovanje. (Ap. dela 15:35, 36) To je bilo mnogo obsežnejše od prvega in je zato prav gotovo moral prezimiti v Mali Aziji. Verjetno se je Makedončevemu klicu odzval in prišel čez morje v Evropo spomladi 50. n. š. Potem je oznanjeval in ustanavljal nove občine v Filipih, Tesaloniki, Beroji in Atenah. Tako ga je najbrž jeseni 50. n. š. pot pripeljala do Korinta v ahajski provinci, potem ko je bolj ali manj peš prepotoval kakih 2090 kilometrov. (Ap. dela 16:9, 11, 12; 17:1, 2, 10, 11, 15, 16; 18:1) Po Apostolskih delih 18:11 je Pavel tam ostal 18 mesecev, in tako pridemo že do začetka leta 52 n. š. Ko je bilo zime enkrat konec, je Pavel lahko prek Efeza odplul v Cezarejo. Potem ko se je najprej pomujal pozdravit občino, očitno jeruzalemsko, se je verjetno poleti 52. n. š. spet vrnil v matično bazo, v sirsko Antiohijo. * (Ap. dela 18:12–22)

25. a) S čim daje arheologija oporo za to, da je Pavel Korint prvič obiskal leta 50–52 n. š.? b) Kako to potrjujemo z dejstvom, da je bil Akvila s Priskilo takrat šele »pred kratkim prišel iz Italije«?

25 Za to, da se je Pavel prvič mudil v Korintu prav 50.–52. n. š., govori neka arheološka najdba. Gre za fragment napisa, reskripta cesarja Klavdija Cezarja grškim Delfijcem, v katerem so tudi besede »[Lucij Ju]nij, Galion, [. . .] prokonzul«. Zgodovinarji so si bolj ali manj edini, da število 26, ki so ga prav tako zasledili v tem besedilu, meri na Klavdijevo takrat že 26. oklicanje za cesarja. Drugi napisi kažejo na to, da je bil Klavdij 27-ič oklican za cesarja še pred 1. avgustom 52 n. š. Prokonzulstvo pa je trajalo eno leto in se je začenjalo na začetku poletja. Galionovo leto prokonzulovanja v Ahaji je torej, kot kaže, potekalo od poletja 51. n. š. do poletja 52. n. š. »Ko pa je bil Galíon cesarski namestnik [prokonzul, NW] v Aháji, so se Judje kakor en mož dvignili zoper Pavla [in] ga privlekli pred sodišče«. Galion pa je Pavla oprostil vsakršne krivde in apostol je »še precej časa ostal v Korintu«, potem pa odplul proti Siriji. (Ap. dela 18:11, 12, 17, 18) Vse to bi, se zdi, govorilo v prid temu, da se je Pavlovo 18-mesečno bivanje v Korintu končalo spomladi 52. n. š. Še en tak časovni zaznamek nahajamo v navedbi, da je Pavel ob prispetju v Korint »tam [. . .] našel Juda, ki mu je bilo ime Ákvila, po rodu pa je bil iz Ponta. Ta je s svojo ženo Priskílo pred kratkim prišel iz Italije, ker je cesar Klavdij ukazal, da se morajo vsi Judje izseliti iz Rima.« (Ap. dela 18:2) Po zgodovinarju Pavlu Oroziju z začetka petega stoletja je bil ta ukaz o izgonu izdan v Klavdijevem devetem letu, to je 49. n. š. ali na začetku 50. n. š. Akvila in Priskila sta torej lahko prispela do Korinta nekako do jeseni tistega leta,  kar bi se skladalo s tem, da se je Pavel tam mudil od jeseni 50. n. š. do pomladi 52. n. š. *

26. Katere letnice zaznamujejo zaporedne etape Pavlovega tretjega misijonskega potovanja?

26 Pavlovo tretje misijonsko potovanje: ok. 52.–56. n. š. Po preteku »nekaj časa« v sirski Antiohiji je Pavel vnovič odrinil na pot po Mali Aziji in bržkone pripotoval do Efeza nekje do zime 52/53 n. š. (Ap. dela 18:23; 19:1) V Efezu je Pavel učil »tri mesece«, potem pa še »dve leti«, nakar se je napotil v Makedonijo. (Ap. dela 19:8–10) Pozneje je efeške nadzornike sicer spominjal, da je bil služil med njimi »tri leta«, vendar prav lahko da je ta številka le zaokrožek. (Ap. dela 20:31) Menda je Pavel iz Efeza odšel po ,binkoštnem prazniku‘ na začetku 55. leta n. š. in pripotoval prav do Korinta na Grškem še pravi čas, da je tam prebil tri zimske mesece. Nato se je že do pashe 56. n. š. vrnil na sever prav do Filipov. Odtod je s postankom v Troadi in v Miletu odplul v Cezarejo in prispel v Jeruzalem do binkošti 56. n. š. * (1. Kor. 16:5–8; Ap. dela 20:1–3, 6, 15, 16; 21:8, 15–17)

27. Kako časovno določamo dogodke tja do konca Pavlovega prvega ujetništva v Rimu?

27 Zadnja leta: 56.–100. n. š. Že tik po prihodu v Jeruzalem so Pavla prijeli. Odpeljali so ga v Cezarejo; tam je prebil v priporu dve leti, dokler ni Feliksa zamenjal nov upravitelj, Fest. (Ap. dela 21:33; 23:23–35; 24:27) Torej se je očitno oboje, Festov prihod in Pavlov potemšnji odhod v Rim, zgodilo 58. n. š. * Po Pavlovem brodolomu in prezimljenju na Malti so potovanje dokončali nekako 59. n. š., in kot pravi zapisek, je Pavel med oznanjanjem in učenjem ostal v ujetništvu v Rimu celi dve leti, se pravi nekako do 61. n. š. (Ap. dela 27:1; 28:1, 11, 16, 30, 31)

28. V katera leta lahko po logiki postavljamo zaključne dogodke Pavlovega življenja?

28 Sicer nas zgodovinski zapis Apostolskih del pripelje samo do tod in nič dlje, vendar obstajajo namigi o tem, da so Pavla po tistem še izpustili in da je še naprej misijonaril in potoval na Kreto, v Grčijo in Makedonijo. Ali ga je pot zanesla tudi do Španije, ne vemo. Najverjetneje pa je Pavla že kmalu po njegovem zadnjem zaprtju v Rimu, nekako 65. n. š., Neron prepustil mučeniški smrti. Svetna zgodovina namreč navaja, da je veliki požar v Rimu izbruhnil julija 64 n. š., nakar se je nad kristjane dvignil val Neronovega preganjanja. Po logiki torej Pavlovo zaporništvo v ,verigah‘ in usmrtitev, ki je temu sledila, sodita v ta čas. (2. Tim. 1:16; 4:6, 7)

29. Kdaj in s spisanjem katerih biblijskih knjig se je končala apostolska doba?

29 Petero knjig apostola Janeza pa je nastalo ob koncu obdobja preganjanj, ki jih je sprožil cesar Domicijan. Ta je zadnja tri leta svojega vladanja, ki je sicer zajemalo čas 81.–96. n. š., menda blaznel kot iz uma. Razodetje je Janez zapisal med pregnanstvom na otoku Patmu, nekako 96. n. š. * Po izpustitvi so temu sledili še njegov evangelij in troje pisem iz Efeza ali od kod blizu, potem pa je nekako leta 100 n. š. ta zadnji izmed apostolov umrl.

30. Čému koristi takšno raziskovanje biblijske kronologije?

30 Ugotavljamo torej, da je moč s primerjavo dogodkov iz svetne zgodovine z znotrajbiblijsko kronologijo in prerokovanji biblijsko dogajanje veliko natančneje umeščati znotraj toka časa. Skladnost biblijske kronologije pa nas še utrjuje v prepričanju, da je Sveto pismo res Božja Beseda.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 4 Pri pregledovanju pričujočega poglavja naj si bralec po možnosti pomaga z Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 458–67.

^ odst. 5 2. študija, 28. in 29. odstavek.

^ odst. 9 Od Abrahamovega prečenja Evfrata do Izakovega rojstva mine 25 let, do Jakobovega rojstva 60 let, Jakob pa je bil star 130 let, ko se je podal na pot v Egipt. (1. Mojz. 12:4; 21:5; 25:26; 47:9)

^ odst. 13 Leta 1990 je treba ta minuli čas seveda odšteti od 6015 let.

^ odst. 14 Awake!, 22. september 1986, str. 17–27; 8. april 1972, str. 5–20.

^ odst. 16 Insight on the Scriptures, 2. zv., str. 57–58.

^ odst. 17 The Watchtower, 1976, str. 247; 1959, str. 489–92.

^ odst. 18 Insight on the Scriptures, 2. zv., str. 614–16.

^ odst. 19 Angleški NW ima tu določni člen.

^ odst. 19 Insight on the Scriptures, 2. zv., str. 899–904.

^ odst. 20 The New Encyclopædia Britannica, 1987, 5. zv., str. 880.

^ odst. 21 Insight on the Scriptures, 2. zv., str. 747.

^ odst. 24 Insight on the Scriptures, 2. zv., str. 747.

^ odst. 25 Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 476, 886.

^ odst. 26 Insight on the Scriptures, 2. zv., str. 747.

^ odst. 27 Youngova Analytical Concordance to the Bible, str. 342, pod »Festus«.

^ odst. 29 Albert Barnes, Notes on the Book of Revelation, 1852, str. xxix, xxx.

[Preučevalna vprašanja]

[Tabela na strani 287]

POGLAVITNEJŠI DOGODKI IZ JEZUSOVEGA TUZEMSKEGA ŽIVLJENJA – Kronološko nanizani četveri evangeliji

Kratica ok. pomeni »okrog« ali »okoli«.

Čas Kraj Dogajanje

Čas pred Jezusovim strežništvom

3.pr.n.š. Jeruzalem, Zahariju napovedano, da se mu

tempelj bo rodil Janez Krščevalec

Lu. 1:5–25

ok.2.pr.n.š. Nazaret; Mariji napovedano, da se ji

Judeja bo rodil Jezus; obišče

Elizabeto Lu. 1:26–56

2.pr.n.š. Judovska Rodi se Janez Krščevalec; njegovo

hribska poznejše puščavsko življenje

krajina Lu. 1:57–80

2.pr.n.š., Betlehem Rodi se Jezus (Beseda, po katerem

ok. 1. okt. je vse nastalo), Abrahamov

in Davidov potomec Mt. 1:1–25

Lu. 2:1–7 Jn. 1:1–5, 9–14

Blizu Angel naznani veselo novico;

Betlehema pastirji pridejo pogledat

otročička Lu. 2:8–20

Betlehem; Jezusa obrežejo (8. dan), ga

Jeruzalem predstavijo v templju (po 40. dnevu)

Lu. 2:21–38

1.pr.n.š. Jeruzalem Astrologi; bežijo na Egiptovsko;

ali 1. n. š. Betlehem; pomor otročičev; Nazaret

Jezus se vrne

Mt. 2:1–23 Lu. 2:39, 40

12.n.š. Jeruzalem Dvanajstletni Jezus na praznovanju

pashe; gre domov

Lu. 2:41–52

29., spomladi Pustinja, Strežništvo Janeza Krščevalca

Jordan Mt. 3:1–12 Mr. 1:1–8

Lu. 3:1–18 Jn. 1:6–8, 15–28

Začetek Jezusovega strežništva

29., jeseni Na Jordanu Jezus se krsti in je maziljen:

sicer rojen kot človek v Davidovem

rodu, vendar oklican za Božjega Sina

Mt. 3:13–17 Mr. 1:9–11

Lu. 3:21–38 Jn. 1:32–34

Judovska Jezus se posti in je skušan

pustinja Mt. 4:1–11 Mr. 1:12,13

Lu. 4:1–13

  Prekjordanska Janez Krščevalec pričuje

Betanija o Jezusu Jn. 1:15, 29–34

Zgornjejordanska Jezusovi prvi učenci

dolina Jn. 1:35–51

Galilejska Jezusov prvi čudež; se pomudi

Kana; v Kafarnaumu Jn. 2:1–12

Kafarnaum

30., pasha Jeruzalem Praznovanje pashe;

prežene trgovalce iz templja

Jn. 2:13–25

Jeruzalem Jezusov pogovor z Nikodemom

Jn. 3:1–21

Judeja; Jezusovi učenci krščujejo;

Anon Janez se mora manjšati Jn. 3:22–36

Tiberija Janeza vržejo v ječo; Jezus odide

na Galilejsko Mt. 4:12; 14:3–5

Mr. 1:14; 6:17–20 Lu. 3:19, 20;

Lu. 4:14 Jn. 4:1–3

Sihar, na Po poti v Galilejo Jezus

Samarijskem uči Samarijane Jn. 4:4–43

Jezusovo véliko strežništvo na Galilejskem

Galileja Prvič najavlja: »Približalo se je

nebeško kraljestvo!«

Mt. 4:17 Mr. 1:14, 15

Lu. 4:14, 15 Jn. 4:44, 45

Nazaret; Ozdravi dečka; bere o poverjeništvu;

Kana; ga zavržejo; odrine v Kafarnaum

Kafarnaum Mt. 4:13–16 Lu. 4:16–31

Jn. 4:46–54

Galilejsko jezero, Pokliče Simona in Andreja

blizu Kafarnauma ter Jakoba in Janeza Mt. 4:18–22

Mt. 1:16–20 Lu. 5:1–11

Kafarnaum Ozdravi obsedenca, Petrovo taščo

in še mnoge druge Mt. 8:14–17

Mr. 1:21–34 Lu. 4:31–41

Galileja Prvič obhodi Galilejo s četverico

že poklicanih Mt. 4:23–25

Mr. 1:35–39 Lu. 4:42, 43

Galileja Ozdravi gobavca; množice se

zgrinjajo k Jezusu Mt. 8:1–4

Mr. 1:40–45 Lu. 5:12–16

Kafarnaum Ozdravi hromega Mt. 9:1–8

Mr. 2:1–12 Lu. 5:17–26

Kafarnaum Matejevo poklicanje; gostija z

davčnimi izterjevalci Mt. 9:9–17

Mr. 2:13–22 Lu. 5:27–39

Judeja Oznanja po judejskih shodnicah

Lu. 4:44

31., pasha Jeruzalem Pride praznovat; ozdravi bolnega;

ošteje farizeje Jn. 5:1–47

Ko se vračajo iz Učenci v soboto smukajo klasje

Jeruzalema (?) Mt. 12:1–8 Mr. 2:23–28

Lu. 6:1–5

Galileja; V soboto ozdravi roko;

Galilejsko jezero se umakne na obrežje;

ozdravlja Mt. 12:9–21

Mr. 3:1–12 Lu. 6:6–11

Gora pri Izvoli dvanajsterico za apostole

Kafarnaumu Mr. 3:13–19 Lu. 6:12–16

Blizu Kafarnauma Govor na gori Mt. 5:1–7:29

Lu. 6:17–49

Kafarnaum Ozdravi častnikovega služabnika

Mt. 8:5–13 Lu. 7:1–10

Nain Vdovi obudi sina Lu. 7:11–17

Galileja Janez iz ječe pošlje učence

k Jezusu Mt. 11:2–19 Lu. 7:18–35

Galileja Gorje mestom; razodetje malim;

jarem znosen Mt. 11:20–30

Galileja Grešnica mu mazili noge;

prispodoba o dolžnikih Lu. 7:36–50

Galileja Druga oznanjevalska pot po

Galileji z dvanajsterico Lu. 8:1–3

Galileja Obsedenec ozdravi; Jezusa okrivijo

pajdašenja z Belcebubom Mt. 12:22–37 Mr. 3:19–30

Galileja Pismarji in farizeji iščejo

znamenje Mt. 12:38–45

Galileja Kristusovi učenci njegovi

najožji svojci Mt. 12:46–50

Mr. 3:31–35 Lu. 8:19–21

Galilejsko Prispodobe o: sejalcu,

jezero ljuljki, drugem; razlage Mt. 13:1–53

Mr. 4:1–34 Lu. 8:4–18

Galilejsko Pomiri vihar, ko plujejo

jezero čez jezero Mt. 8:18, 23–27

Mr. 4:35–41 Lu. 8:22–25

Gadara, jv. Obsedenca ozdravita; demoni

od Galilejskega jezera se polastijo svinj Mt. 8:28–34

Mr. 5:1–20 Lu. 8:26–39

Najbrž Jairova hči vstane;

Kafarnaum ženska se pozdravi Mt. 9:18–26

Mr. 5:21–43 Lu. 8:40–56

Kafarnaum (?) Ozdravi dva slepca in nemega

obsedenca Mt. 9:27–34

Nazaret Znova obišče kraj odraščanja,

a ga še enkrat zavržejo

Mt. 13:54–58 Mr. 6:1–6

Galileja V tretje obhodi Galilejo, stvar se

razširi, ko razpošlje še apostole

Mt. 9:35–11:1 Mr. 6:6–13 Lu. 9:1–6

Tiberija Janeza Krščevalca obglavijo;

Herodov krivdni strah

Mt. 14:1–12 Mr. 6:14–29 Lu. 9:7–9

32., blizu Kafarnaum (?); sv. Apostoli se vrnejo z

pashe breg Galilejskega oznanjevalskega obhoda;

(Janez 6:4) jezera 5000 se jih nasiti Mt. 14:13–21

Mr. 6:30–44 Lu. 9:10–17

Jn. 6:1–13

Sv. breg Jezusa hočejo kronati;

Galilejskega jezera; hodi po morju; ozdravlja

Genezaret Mt. 14:22–36 Mr. 6:45–56

Jn. 6:14–21

  Kafarnaum Razkrije, kdo je »kruh življenja«;

mnogo učencev odpade

Jn. 6:22–71

32., po Najbrž Izročila, ki votlijo Božjo Besedo

pashi Kafarnaum Mt. 15:1–20 Mr. 7:1–23

Jn. 7:1

Fenicija; Blizu Tira, Sidona; nato

Deseteromestje; v Deseteromestje; 4000 se

jih nasiti Mt. 15:21–38

Mr. 7:24–8:9

Magadan Saduceji in farizeji znova

zahtevajo znamenje Mt. 15:39–16:4

Mr. 8:10–12

Sv. breg Svari pred farizejskim

Galilejskega kvasom; ozdravlja slepe Betsajda

jezera Mt. 16:5–12 Mr. 8:13–26

Cezareja Jezus Mesija; napove smrt,

Filipova vstajenje Mt. 16:13–28

Mr. 8:27–9:1 Lu. 9:18–27

Najbrž Spremenjenje vpričo Petra, Jakoba

Hermonska gora in Janeza Mt. 17:1–13 Mr. 9:2–13 Lu. 9:28–36

Cezareja Ozdravi obsedenca, ki ga učenci

Filipova niso mogli Mt. 17:14–20

Mr. 9:14–29 Lu. 9:37–43

Galileja Vnovič napove svojo smrt

in vstajenje Mt. 17:22, 23

Mr. 9:30–32 Lu. 9:43–45

Kafarnaum Čudežno se najde denar za

davek Mt. 17:24–27

Kafarnaum Največji v Kraljestvu; kako

poravnavati pregreške; usmiljenje

Mt. 18:1–35 Mr. 9:33–50 Lu. 9:46–50

Galileja; Gre iz Galileje na šotorski

Samarija praznik; ob strežni službi vse drugo

postransko Mt. 8:19–22

Lu. 9:51–62 Jn. 7:2–10

Jezusovo poznejše strežništvo v Judeji

32., šotorski Jeruzalem Jezus za šotorski praznik

praznik javno uči Jn. 7:11–52

Jeruzalem Uči tudi po prazniku; ozdravi

slepega Jn. 8:12–9:41

Najbrž Sedemdeseterico pošlje

Judeja oznanjevat; se vrnejo in poročajo

Lu. 10:1–24

Judeja; Pripoveduje o dobročutnem

Betanija Samarijanu; na obisku pri Marti,

Mariji Lu 10:25–42

Najbrž Znova uči vzorčno molitev;

Judeja vztrajnost v prošnji Lu. 11:1–13

Najbrž Ovrže krivo obtožbo; ta rod,

Judeja pravi, je obsodbe vreden Lu. 11:14–36

Najbrž Jezus za farizejevo mizo obtožuje

Judeja hinavce Lu. 11:37–54

Najbrž Govor o Božji skrbi za človeka;

Judeja zvesti oskrbnik Lu. 12:1–59

Najbrž V soboto ozdravi sključeno žensko;

Judeja troje prispodob Lu. 13:1–21

32., praznik Jeruzalem Jezus na prazniku posvečenja;

posvečenja Dobri pastir Jn. 10:1–39

Jezusovo poznejše strežništvo vzhodno od Jordana

Onstran Mnogi začnejo verovati v Jezusa

Jordana Jn. 10:40–42

Pereja (onstran Uči po mestih, vaseh, je vse bliže

Jordana) Jeruzalemu Lu. 13:22

Pereja Kdo pride v Kraljestvo; mu Herod;

grozi hiša pusta Lu. 13:23–35

Najbrž Pereja O ponižnosti; prispodoba o veliki

večerji Lu. 14:1–24

Najbrž Pereja Kdor hoče biti učenec, mora

zračunati stroške Lu. 14:25–35

Najbrž Pereja Prispodobe o: izgubljeni ovci,

izgubljeni drahmi, izgubljenem sinu

Lu. 15:1–32

Najbrž Pereja Prispodobe o: krivičnem oskrbniku,

bogatinu in Lazarju Lu. 16:1–31

Najbrž Pereja O odpuščanju in veri;

nekoristni sužnji Lu. 17:1–10

Betanija Jezus obudi Lazarja od mrtvih

Jn. 11:1–46

Jeruzalem; Kajfa svetuje zoper Jezusa;

Efraim ta se umakne Jn. 11:47–54

Samarija; Spotoma ozdravlja in uči po Galileja in Galileji Lu. 17:11–37

Samarija ali Prispodobe o: nadležni vdovi,

Galileja farizeju in davčnem izterjevalcu

Lu. 18:1–14

Pereja Popotuje skozi Perejo;

uči o razvezi Mt. 19:1–12

Mr. 10:1–12

Pereja Sprejme in blagoslavlja otroke

Mt. 19:13–15 Mr. 10:13–16

Lu. 18:15–17

Pereja Bogati mladenič; prispodoba o

delavcih v vinogradu

Mt. 19:16–20:16 Mr. 10:17–31

Lu. 18:18–30

Najbrž Pereja Jezus v tretje napove svojo

smrt, vstajenje Mt. 20:17–19

Mr. 10:32–34 Lu. 18:31–34

  Najbrž Pereja Prošnja, kje da bi Jakob in Janez

sedela v Kraljestvu Mt. 20:20–28

Mr. 10:35–45

Jeriha V Jerihi spotoma ozdravi dva

slepa; obišče Zaheja; prispodoba

o desetih minah Mt. 20:29–34

Mr. 10:46–52 Lu. 18:35–19:28

Jezusovo končno strežništvo v Jeruzalemu

8. nisan 33 Betanija Pride v Betanijo šest dni

pred pasho Jn. 11:55–12:1

9. nisan Betanija Gostija v hiši Simona Gobavca;

Marija mazili Jezusa;

Judje pridejo, da bi videli Jezusa

in Lazarja Mt. 26:6–13 Mr. 14:3–9 Jn. 12:2–11

Betanija– Kristus slovesno vstopi v Jeruzalem

Jeruzalem Mt. 21:1–11, 14–17 Mr. 11:1–11

Lu. 19:29–44 Jn. 12:12–19

10. nisan Betanija– Prekolne nerodovitno smokvo;

Jeruzalem vdrugo očisti tempelj

Mt. 21:18, 19, 12, 13 Mr. 11:12–17

Lu. 19:45, 46

Jeruzalem Višji duhovniki in pismouki

kujejo načrte, kako bi ga pogubili

Mr. 11:18, 19 Lu. 19:47, 48

Jeruzalem Pomenek z Grki; Judje

nejeverni Jn. 12:20–50

11. nisan Betanija– Nerodovitno smokvo najdejo posušeno

Jeruzalem Mt. 21:19–22 Mr. 11:20–25

Jeruzalem, Pomisleki glede Kristusove

tempelj oblast; prispodoba o dveh sinovih

Mt. 21:23–32 Mr. 11:27–33

Lu. 20:1–8

Jeruzalem, Prispodobi o hudobnih viničarjih,

tempelj o svatbi Mt. 21:33–22:14

Mr. 12:1–12 Lu. 20:9–19

Jeruzalem, Lovijo ga z vprašanji o davku,

tempelj vstajenju, zapovedi Mt. 22:15–40

Mr. 12:13–34 Lu. 20:20–40

Jeruzalem, Jezus jim zamaši usta z vprašanjem

tempelj o Mesijevem rodu Mt. 22:41–46

Mr. 12:35–37 Lu. 20:41–44

Jeruzalem, Neusmiljeno obtoži pismouke

tempelj in farizeje Mt. 23:1–39

Mr. 12:38–40 Lu. 20:45–47

Jeruzalem, Vdovin dar

tempelj Mr. 12:41–44 Lu. 21:1–4

Oljska gora Napoved Jeruzalemovega padca,

Jezusove navzočnosti, konca

stvarnosti Mt. 24:1–51

Mr. 13:1–37 Lu. 21:5–38

Oljska gora Prispodobe o: desetih devicah,

talentih, ovcah in kozlih

Mt. 25:1–46

12. nisan Jeruzalem Verski voditelji sklenejo

Jezusa umoriti Mt. 26:1–5

Mr. 14:1, 2 Lu. 22:1, 2

Jeruzalem Juda se z duhovniki pogodi,

da bo Jezusa izdal Mt. 26:14–16

Mr. 14:10, 11 Lu. 22:3–6

13. nisan Blizu Jeruzalema Priprave za pasho

(četrtek in v njem Mt. 26:17–19 Mr. 14:12–16

popoldan) Lu. 22:7–13

14. nisan Jeruzalem Pri pashalni večerji

z dvanajsterico Mt. 26:20, 21

Mr. 14:17, 18 Lu. 22:14–18

Jeruzalem Jezus apostolom umije noge

Jn. 13:1–20

Jeruzalem Juda spoznan za izdajalca,

odslovljen Mt. 26:21–25

Mr. 14:18–21 Lu. 22:21–23

Jn. 13:21–30

Jeruzalem Z enajsterico ustanovi spominsko

večerjo Mt. 26:26–29

Mr. 14:22–25 Lu. 22:19, 20, 24–30

[1. Kor. 11: 23–25]

Jeruzalem Napove, da ga bo Peter

zatajil, da se bodo apostoli

razbežali Mt. 26:31–35

Mr. 14:27–31 Lu. 22:31–38

Jn. 13:31–38

Jeruzalem Tolažnik; vzajemna ljubezen;

stiska; Jezusova molitev

Jn. 14:1–17:26

Getsemani Smrtna stiska na vrtu; Jezusa

izdajo in primejo Mt. 26:30, 36–56 Mr. 14:26, 32–52 Lu. 22:39–53

Jn. 18:1–12

Jeruzalem Hana ga zaslišuje; sodita mu Kajfa,

sanhedrin; Peter zataji

Mt. 26:57–27:1 Mr. 14:53–15:1

Lu. 22:54–71 Jn. 18:13–27

Jeruzalem Izdajalec Juda se obesi

Mt. 27:3–10 [Ap. dela 1:18,19]

Jeruzalem Pred Pilatom, nato Herodom,

pa spet k Pilatu Mt. 27:2, 11–14

Mr. 15:1–5 Lu. 23:1–12

Jn. 18:28–38

Jeruzalem Izročen smrti, potem ko ga

hoče Pilat izpustiti Mt. 27:15–30

Mr. 15:6–19 Lu. 23:13–25

Jn. 18:39–19:16

(ok. 15h Golgota, Jezusova smrt na mučilnem

v petek) kolu in Jeruzalem dogajanje ob tem

Mt. 27:31–56 Mr. 15:20–41

Lu. 23:26–49 Jn. 19:16–30

Jeruzalem Jezusovo truplo snamejo z

mučilnega kola in pokopljejo

Mt. 27:57–61 Mr. 15:42–47

Lu. 23:50–56 Jn. 19:31–42

15. nisan Jeruzalem Duhovniki in farizeji zastražijo

grob Mt. 27:62–66

16. nisan Jeruzalem Jezusovo vstajenje in dogodki z okolico tistega dne Mt. 28:1–15 Mr. 16:1–8 Lu. 24:1–49 Jn. 20:1–25

po 16. nisanu Jeruzalem; Potemšnja prikazovanja Jezusa

Galileja Kristusa Mt. 28:16–20

[1. Kor. 15:5–7] [Ap. dela 1:3–8]

Jn. 20:26 – 21:25

25. ijar Oljska gora, Jezusov vnebohod, 40. dan po

pri Betaniji vstajenju [Ap. dela 1:9–12]

Lu. 24:50–53

Vprašanja k preglednici »Poglavitnejši dogodki iz Jezusovega tuzemskega življenja«:

a) Navedite nekaj vidnejših dogodkov iz Jezusovega strežništva do takrat, ko so zaprli Janeza Krščevalca.

b) Določite kraj in leto naslednjim dogodkom: 1) Simonovo, Andrejevo, Jakobovo in Janezovo poklicanje. 2) Izbor 12 apostolov. 3) Govor na gori. 4) Spremenjenje. 5) Lazarjevo obujenje od mrtvih. 6) Jezusov obisk na Zahejevem domu.

c) Naštejte nekaj Jezusovih vidnejših čudežev; povejte, kdaj in kje so se zgodili.

č) Kateri bi bili poglavitni dogodki, ki so se v zvezi z Jezusom godili od 8. do 16. nisana 33 n. š.?

d) Katere bi bile nekatere vidnejše prilike, ki jih je pripovedoval Jezus med svojim tuzemskim strežništvom?

 [Tabela na strani 294-297]

PREGLEDNICA VIDNEJŠIH ZGODOVINSKIH LETNIC

Kratica pr. pomeni »pred«, ok. pa »okrog« ali »okoli«.

Leto Dogajanje Navedba

4026 pr. n. š. Adamovo ustvarjenje 1. Mojz. 2:7

po 4026 pr. n. š. Sklenitev edenske zaveze, 1. Mojz. 3:15

prvo prerokovanje

pr. 3896 pr. n. š. Kajn ubije Abela 1. Mojz. 4:8

3896 pr. n. š. Rodi se Set 1. Mojz. 5:3

3404 pr. n. š. Rodi se pravični Henoh 1. Mojz. 5:18

3339 pr. n. š. Rodi se Matusala 1. Mojz. 5:21

3152 pr. n. š. Rodi se Lameh 1. Mojz. 5:25

3096 pr. n. š. Adam umre 1. Mojz. 5:5

3039 pr. n. š. Henohov prenos; konec 1. Mojz. 5:23, 24;

njegove prerokovalne dobe Juda 14

2970 pr. n. š. Rodi se Noe 1. Mojz. 5:28, 29

2490 pr. n. š. Božji izrek o človeštvu 1. Mojz. 6:3

2470 pr. n. š. Rodi se Jafet 1. Mojz. 5:32; 9:24;

1. Mojz. 10:21

2468 pr. n. š. Rodi se Sem 1. Mojz. 7:11; 11:10

2370 pr. n. š. Matusala umre 1. Mojz. 5:27

Ulije se potopno vodovje 1. Mojz. 7:6, 11 (jeseni)

2369 pr. n. š. Sklenjena popotopna zaveza 1. Mojz. 8:13;

9:16

2368 pr. n. š. Rodi se Arfaksad 1. Mojz. 11:10

po 2269 pr. n. š. Zidava Babelskega stolpa 1. Mojz. 11:4

2020 pr. n. š. Noe umre 1. Mojz. 9:28, 29

2018 pr. n. š. Rodi se Abraham 1. Mojz. 11:26, 32;

12:4

1943 pr. n. š. Abraham preči Evfrat 1. Mojz. 12:4, 7;

na poti v Kanaan; veljati 2. Mojz. 12:40;

začne abrahamska zaveza; Gal. 3:17

začne se 430-letna doba do

Postavine zaveze

pr. 1933 pr. n. š. Lota rešijo; Abraham 1. Mojz. 14:16, 18;

obišče Melkizedeka 16:3

1932 pr. n. š. Rodi se Izmael 1. Mojz. 16:15, 16

1919 pr. n. š. Sklenjena obrezna zaveza 1. Mojz. 17:1,10, 24

Sodba nad Sodomo in Gomoro 1. Mojz. 19:24

1918 pr. n. š. Rodi se Izak, pravi dedič; 1. Mojz. 21:2, 5;

začne se ,približno 450 let‘ Ap. dela 13:17–20

1913 pr. n. š. Izak odstavljen; 1. Mojz. 21:8;

Izmael mora proč; 15:13; Ap. dela 7:6

se 400-letna stiska

1881 pr. n. š. Sara umre 1. Mojz. 17:17; 23:1

1878 pr. n. š. Poročita se Izak in Rebeka 1. Mojz. 25:20

1868 pr. n. š. Sem umre 1. Mojz. 11:11

1858 pr. n. š. Rodita se Ezav in Jakob 1. Mojz. 25:26

1843 pr. n. š. Abraham umre 1. Mojz. 25:7

1818 pr. n. š. Ezav se poroči s prvima ženama 1. Mojz. 26:34

1795 pr. n. š. Izmael umre 1. Mojz. 25:17

1781 pr. n. š. Jakob beži v Haran; 1. Mojz. 28:2, 13, 19

v Betelu ima videnje

1774 pr. n. š. Jakob se poroči z Lijo 1. Mojz. 29:23–30

in Rahelo

1767 pr. n. š. Rodi se Jožef 1. Mojz. 30:23, 24

1761 pr. n. š. Jakob se iz Harana 1. Mojz. 31:18, 41

vrne v Kanaan

ok. 1761 pr. n. š. Jakob se ruje z angelom; 1. Mojz. 32:25, 26,

dobi ime Izrael v NW 24–28

1750 pr. n. š. Jožefa bratje prodajo 1. Mojz. 37:2, 28

za sužnja

1738 pr. n. š. Izak umre 1. Mojz. 35:28, 29

1737 pr. n. š. Jožef postane egiptovski 1. Mojz. 41:40, 46

ministrski predsednik

1728 pr. n. š. Jakob z vso družino 1. Mojz. 45:6; 46:26;

potuje v Egipt 1. Moj. 47:9

1711 pr. n. š. Jakob umre 1. Mojz. 47:28

1657 pr. n. š. Jožef umre 1. Mojz. 50:26

pr. 1613 pr. n. š. Jobova preskušnja Job 1:8; 42:16

po 1600 pr. n. š. Egipt zablesti kot prva 2. Mojz. 1:8

svetovna sila

1593 pr. n. š. Rodi se Mojzes 2. Mojz. 2:2, 10

1553 pr. n. š. Mojzes se ponudi za 2. Mojz. 2:11, 14, 15;

osvoboditelja; beži Ap. dela 7:23

na Madiansko

ok. 1514 pr. n. š. Mojzes pri gorečem grmu 2. Mojz. 3:2

 1513 pr. n. š. Pasha; Izraelci gredo 2. Mojz. 12:12;

iz Egipta; rdečemorska 2. Moj. 14:27, 29, 30;

odrešitev; egiptovska sila 1. Mojz. 15:13, 14

se zamaje; konča se 400-letna

doba stiske;

Na Sinajski gori

(Horebu) sklenejo Postavino zavezo 2. Mojz. 24:6–8

Konča se 430-letna doba od Gal. 3:17;

veljavnosti abrahamske zaveze 2. Mojz. 12:40, NW

Mojzes v pustinji kompilira

Genezo; začetek biblijskega pisanja Jan. 5:46

1512 pr. n. š. Dogradijo tabernakelj 2. Mojz. 40:17

Umestitev aronskega duhovništva 3. Mojz. 8:34–36

Mojzes dokonča Eksod in Levitik 3. Mojz. 27:34;

4. Mojz. 1:1

ok. 1473 pr. n. š. Mojzes dokonča knjigo o Jobu Job 42:16, 17

1473 pr. n. š. Mojzes na Moabskih planjavah 4. Mojz. 35:1;

dokonča Numeri 36:13

Zaveza z Izraelom na Moabskem 5. Mojz. 29:1

Mojzes spiše Devteronom 5. Mojz. 1:1, 3

Mojzes umre na gori Nebo 5. Mojz. 34:1, 5, 7

na Moabskem

Izrael pod Jozuetom Joz. 4:19

vkoraka v Kanaan

1467 pr. n. š. Zavzamejo večji del dežele; Joz. 11:23; 14:7,

konča se ,približno Joz. 14:10–15 450 let‘ iz Apostolskih del 13:17–20

ok. 1450 pr. n. š. Dokončana je Joz. 1:1; 24:26

Jozuetova knjiga

Jozue umre Joz. 24:29

1117 pr. n. š. Samuel mazili Savla za 1. Sam. 10:24;

Izraelovega kralja Ap. dela 13:21

1107 pr. n. š. V Betlehemu se rodi David 1. Sam. 16:1

ok. 1100 pr. n. š. Samuel dokonča Knjigo sodnikov Sodn. 21:25

ok. 1090 pr. n. š. Samuel dokonča Rutino knjigo Ruta 4:18–22

ok. 1078 pr. n. š. Dokončana je 1. Samuelova 1. Sam. 31:6

knjiga

1077 pr. n. š. David zakraljuje nad 2. Sam. 2:4

Judom v Hebronu

1070 pr. n. š. David zakraljuje čez ves Izrael; 2. Sam. 5:3–7

Jeruzalem si naredi za prestolnico

po 1070 pr. n. š. Skrinjo zaveze prinesejo 2. Sam. 6:15;

v Jeruzalem; z Davidom 7:12–16

sklenjena zaveza za kraljestvo

ok. 1040 Gad in Natan dokončata 2. Sam. 24:18

pr. n. š. 2. Samuelovo knjigo

1037 pr. n. š. Za Davidom zakraljuje 1. kra. 1:39; 2:12

Izraelu Salomon

1034 pr. n. š. Salomon začne graditi tempelj 1. kra. 6:1

1027 pr. n. š. Jeruzalemski tempelj dozidajo 1. kra. 6:38

ok. 1020 pr. n. š Salomon zloži Visoko pesem Vis. pesem 1:1

pr. 1000 pr. n. š. Salomon napiše Pridigarja Prid. 1:1

997 pr. n. š. Salomona nasledi Roboam; 1. kra. 11:43;

kraljestvo se cepi; 1.kra. 12:19, 20

Izraelu zakraljuje Jeroboam

993 pr. n. š. Na Judovo vdere Sesak in 1. kra. 14:25, 26

opleni tempeljsko zakladnico

980 pr. n. š. Za Roboamom zakraljuje Judu 1. kra. 15:1, 2

Abiam (Abija)

977 pr. n. š. Za Abiamom zakraljuje Judu Asa 1. kra. 15:9, 10

ok. 976 Za Jeroboamom zakraljuje 1. kra. 14:20

pr. n. š. Izraelu Nadab

ok. 975 Za Nadabom zakraljuje 1. kra. 15:33

pr. n. š. Izraelu Baasa

ok. 952 Za Baasom zakraljuje 1. kra. 16:8

pr. n. š. Izraelu Ela

ok. 951 Za Elom zakraljuje 1. kra. 16:15

pr. n. š. Izraelu Zambri

Za Zambrijem zakraljujeta 1. kra. 16:21

Izraelu Omri in Tebni

ok. 947 Izraelu zakraljuje Omri sam 1. kra. 16:22, 23

pr. n. š.

ok. 940 Za Omrijem zakraljuje 1. kra. 16:29

pr. n. š. Izraelu Ahab

936 pr. n. š. Za Asom zakraljuje 1. kra. 22:41, 42

Judu Josafat

ok. 919 Za Ahabom Izraelu sam 1. kra. 22:52, 53, v NW 51, 52

pr. n. š. zakraljuje Ohozija

ok. 917 Za Ohozijem sam zakraljuje 2. kra. 3:1

pr. n. š. Joram Izraelski

913 pr. n. š. Joram Judovski ,zavlada‘ 2. kra. 8:16, 17

z Josafatom

ok. 906 Za Joramom zakraljuje 2. kra. 8:25, 26

pr. n. š. Judu Ohozija

ok. 905 Judovega prestola se nezakonito 2. kra. 11:1–3

pr. n. š. polasti kraljica Atalija

Za Joramom zakraljuje 2. kra. 9:24, 27;

Izraelu Jehu 2. kra. 10:36

898 pr. n. š. Za Ohozijem zakraljuje Judu Joas 2. kra. 12:1

876 pr. n. š. Za Jehujem zakraljuje 2. kra. 13:1

Izraelu Joahaz

ok. 859 Za Joahazom Joas sam 2. kra. 13:10

pr. n. š. zakraljuje Izraelu

858 pr. n. š. Za Joasom zakraljuje 2. kra. 14:1, 2

Judu Amasija

ok. 844 Za Joasom zakraljuje 2. kra. 14:23

pr. n. š. Izraelu Jeroboam II.

Jona spiše Jonovo knjigo Jona 1:1, 2

829 pr. n. š. Za Amasijem zakraljuje 2. kra. 15:1, 2

Judu Ozija (Azarija)

 ok. 820 Morda nastane Joelova knjiga Joel 1:1

pr. n. š.

ok. 804 Amos napiše Amosovo knjigo Amos 1:1

pr. n. š.

ok. 792 Zaharija kraljuje Izraelu 2. kra. 15:8

pr. n. š. (6 mesecev)

ok. 791 Za Zaharijem zakraljuje Izraelu Selum pr. n. š. 2. kra. 15:13, 17

Za Selumom zakraljuje Izraelu Menahem

ok. 780 Za Menahemom zakraljuje 2. kra. 15:23

pr. n. š. Izraelu Pekahja

ok. 778 Za Pekahjem zakraljuje 2. kra. 15:27

pr. n. š. Izraelu Pekah

ok. 778 pr. n. š. Prerokovati začne Izaija Iza. 1:1; 6:1

777 pr. n. š. Za Ozijem (Azarijem) 2. kra. 15:32, 33

zakraljuje Judu Jotam

ok. 761 Za Jotamom zakraljuje 2. kra. 16:1, 2

pr. n. š. Judu Ahaz

ok. 758 Izraelu ,zavlada‘ kralj Osej 2. kra. 15:30 pr. n. š.

745 pr. n. š. Za Ahazom zakraljuje 2. kra. 18:1, 2

Judu Ezekija

po 745 Ozej dokonča Ozejevo knjigo Ozej 1:1

pr. n. š.

740 pr. n. š. Izrael si pokori Asirija, 2. kra. 17:6,13, 18

zavzame Samarijo

732 pr. n. š. Na Judovo vdere Senaherib 2. kra. 18:13

po 732 Izaija dokonča Izaijevo knjigo Iza. 1:1

pr. n. š.

pr. 717 Mihej dokonča Mihejevo knjigo Mih. 1:1

pr. n. š.

ok. 717 Zbrana je Knjiga pregovorov Preg. 25:1

pr. n. š.

716 pr. n. š. Za Ezekijem zakraljuje 2. kra. 21:1

Judu Manase

661 pr. n. š. Za Manasejem zakraljuje 2. kra. 21:19 Judu Amon

659 pr. n. š. Za Amonom zakraljuje Judu Josija 2. kra. 22:1

pr. 648 Sofonija napiše Sofonijevo Sof. 1:1

pr. n. š. knjigo

647 pr. n. š. Jeremija poverjen za preroka Jer. 1:1, 2, 9, 10

pr. 632 Nahum napiše Nahumovo knjigo Nah. 1:1

pr. n. š.

632 pr. n. š. Ninive zavzamejo Kaldejci in Medijci Nah. 3:7

Babilon na tem, da postane tretja svetovna sila

628 pr. n. š. Judu kraljuje Joahaz, 2. kra. 23:31

Josijev naslednik

Za Joahazom zakraljuje 2. kra. 23:36

Judu Joakim

ok. 628 Habakuk napiše Habakukovo knjigo Hab. 1:1

pr. n. š.

625 pr. n. š. Babilonu zakraljuje Nabuhodonozor (II.);

prvo vladarsko leto štejemo Jer. 25:1

od nisana 624. pr. n. š.

620 pr. n. š. Nabuhodonozor postavi Joakima 2. kra. 24:1

za tributnega kralja

618 pr. n. š. Za Joakimom zakraljuje na 2. kra. 24:6, 8

Judovem Joahin

617 pr. n. š. Nabuhodonozor odžene v Babilon Dan. 1:1–4;

prve judovske ujetnike

Za Judovega kralja je postavljen 2. kra. 24:12–18

Sedekija

613 pr. n. š. Prerokovati začne Ezekijel Ezek. 1:1–3

609 pr. n. š. Nabuhodonozor pride že tretjič 2. kra. 25:1, 2

nad Judovo; oblegati začne Jeruzalem

607 pr. n. š. Peti mesec (ab) tempelj 2. kra. 25:8–10;

zravnajo z zemljo, Jer. 52:12–14

Jeruzalem pa razdenejo

Sedmi mesec Judje zapustijo Judovo; 2. kra. 25:25, 26;

odštevati začnemo ,poganom določene čase‘ Luka 21:24

Jeremija napiše Žalostinke uvod v Žal., LXX

ok. 607 pr. n. š. Abdija napiše Abdijevo knjigo Abd. 1

ok. 591 Ezekijel dokonča Ezekijelovo Ezek. 40:1; 29:17

pr. n. š. knjigo

580 pr. n. š. Nastanejo 1. in 2. knjiga Jer. 52:31;

kraljev ter Jeremijeva knjiga 2. kra. 25:27

539 Babilon zavzamejo Medijci in Dan. 5:30–6:1,

pr. n. š. Perzijci; Medo-Perzija postane

četrta svetovna sila Dan. v NW 5:30, 31

537 Veljati začne odredba Cira 2. kron. 36:22, 23;

pr. n. š. Perzijca, da se Judje Jer. 25:12; 29:10

smejo vrniti v Jeruzalem;

konča se Jeruzalemova 70-letna opustelost

ok. 536 Danijel dokonča Danijelovo Dan. 10:1

pr. n. š. knjigo

536 pr. n. š. Zerubabel položi temelje Ezd. 3:8–10

za tempelj

522 pr. n. š. Tempeljsko zidavo prepovejo Ezd. 4:23, 24

520 pr. n. š. Agej spiše Agejevo knjigo Agej 1:1

518 pr. n. š. Zaharija dokonča Zaharijevo Zah. 1:1

knjigo

515 pr. n. š. Zerubabel dozida drugi tempelj Ezd. 6:14, 15

ok. 475 Mardohej spiše Esterino knjigo Est. 3:7; pr. n. š.

9:32

468 pr. n. š. Ezdra se z duhovniki vrne Ezd. 7:7

v Jeruzalem

ok. 460 Ezdra dokonča 1. in Ezd. 1:1;

pr. n. š. 2. kroniško ter Ezdrovo 2. kron. 36:22

knjigo; dokončna kompilacija Psalmov

 455 Nehemija pozida Neh. 1:1; 2:1, 11;

pr. n. š. jeruzalemsko obzidje; uresničevati Neh. 6:15;

se začne prerokovanje o 70 tednih Dan. 9:24

po 443 Nehemija dokonča Nehemijevo Neh. 5:14

pr. n. š. knjigo

Malahija spiše Malahijevo knjigo Mal. 1:1

406 pr. n. š. Očitno dokončajo pozidavo Dan. 9:25

Jeruzalema

332 pr. n. š. Judeji zavlada Grčija, peta Dan. 8:21

svetovna sila

ok. 280 Začne se delo za grško Septuaginto

pr. n. š.

165 pr. n. š. Ponovna posvetitev templja po Jan. 10:22

oskrumbi z grškim malikovalstvom;

praznik posvečenja

63 pr. n. š. Jeruzalemu zavlada Rim, Jan. 19:15;

šesta svetovna sila Raz. 17:10

ok. 37 Jeruzalem na juriš zavzame

pr. n. š. Herod (od Rima postavljeni kralj)

2 pr. n. š. Rodita se Janez Krščevalec Luka 1:60; 2:7

in Jezus

29 n. š. Janez in Jezus začneta Luka 3:1, 2, 23

strežno delovati

33 n. š. 14. nisan: Jezus postane Luka 22:20; 23:33

klavna žrtev, s tem položi

temelj za novo zavezo; pribijejo ga na kol

16. nisan: Jezus vstane Mat. 28:1–10

od mrtvih

6. sivan, binkošti: izlit Ap. dela 2:1–17, 38

je duh; Peter Judom odpre

pot v krščansko občino

36 n. š. Konča se 70 letnih tednov; Dan. 9:24–27;

Peter gre h Korneliju, Ap. dela 10:1, 45

prvemu neobrezancu izmed

narodov, kar jih pride v krščansko občino

ok. 41 n. š. Matej napiše evangelij, ki dobi naslov »Matejev«

ok. 47–48 n. š. Pavel odrine na prvo Ap. dela 13:1–14:28

misijonsko potovanje

ok. 49 n. š. Vodstveni organ odredi, Ap. dela 15:28, 29

da se verujočim izmed narodov

ni treba obrezovati

ok. 49–52 n. š. Pavlovo drugo misijonsko Ap. dela 15:36–18:22

potovanje

ok. 50 n. š. Pavel iz Korinta piše 1. Tes. 1:1

1. pismo Tesaloničanom

ok. 51 n. š. Pavel iz Korinta piše 2. Tes. 1:1

2. pismo Tesaloničanom

ok. 50–52 n. š. Pavel iz Korinta ali sirske Gal. 1:1

Antiohije piše Galačanom

ok. 52–56 n. š. Pavlovo tretje Ap. dela 18:23–21:19

misijonsko potovanje

ok. 55 n. š. Pavel iz Efeza piše 1. in 1. Kor. 15:32;

iz Makedonije 2. pismo 2. Kor. 2:12, 13

Korinčanom

ok. 56 n. š. Pavel iz Korinta piše Rimljanom Rim. 16:1

ok. 56–58 n. š. Luka napiše evangelij, ki dobi Luka 1:1, 2

ime »Lukov«

ok. 60–61 n. š. Pavel iz Rima piše: Efežanom Efež. 3:1

Filipljanom Fil. 4:22

Kološanom Kol. 4:18

Filemonu Filem. 1

ok. 61 n. š. Pavel iz Rima piše Hebrejcem Heb. 13:24; 10:34

Luka v Rimu spiše knjigo Apostolskih del

pr. 62 n. š. Jezusov brat Jakob iz Jak. 1:1

Jeruzalema piše pismo,

ki dobi ime »Jakobovo«

ok. 60–65 n. š. Marko napiše evangelij, ki

dobi ime »Markov«

ok. 61–64 n. š. Pavel iz Makedonije piše 1. Tim. 1:3

1. pismo Timoteju

Pavel iz Makedonije (?) Titu 1:5

piše Titu

ok. 62–64 n. š. Peter iz Babilona piše 1. Pet. 1:1; 5:13

1. Petrovo pismo

ok. 64 n. š. Peter iz Babilona (?) 2. Pet. 1:1

piše 2. Petrovo pismo

ok. 65 n. š. Pavel iz Rima piše 2. Tim. 4:16–18

2. pismo Timoteju

Juda, Jezusov brat, napiše Juda 1, 17, 18

Judovo pismo

70 n. š. Jeruzalem s templjem vred Dan. 9:27;

razdenejo Rimljani Mat. 23:37, 38;

Luka 19:42–44

ok. 96 n. š. Janez na Patmu napiše Razodetje Raz. 1:9

ok. 98 n. š. Janez napiše evangelij, ki Jan. 21:22, 23

dobi ime »Janezov«, in svoje

1., 2. ter 3. (Janezovo)

pismo; Biblija je dokončana

ok. 100 n. š. Janez, zadnji izmed 2. Tes. 2:7

apostolov, umre

POMNI: Vedeti je treba, da je sicer mnogo teh letnic zatrdno določenih, da pa so nekatere le približki, oprti pač na obstoječa pričevanja. Namen te preglednice namreč ni za vsak dogodek postavljati nespremenljivo letnico, temveč le nakazati vsem, ki se poglabljajo v Biblijo, kam kak dogodek sodi v času in kako se navezuje na druge dogodke.

Vprašanja k tabelama: »Preglednica vidnejših zgodovinskih letnic« in »Razpredelnica biblijskih knjig«:

a) Primerjajte obe preglednici in potem naštejte vsaj nekaj prerokov in biblijskih piscev, ki so živeli: 1) pred nastankom izraelske kraljevine 1117. pr. n. š., 2) za časa Izraelovega in Judovega kraljestva, 3) od začetka pregnanstva v Babilonu pa do dokončanja hebrejskospisnega kanona.

b) Določite čas nastanka Pavlovih pisem nasproti njegovim misijonskim potovanjem.

c) Kaj zanimivega še ugotavljate v zvezi s časom nastanka drugih knjig Krščanskih grških spisov?

č) Povežite naslednje osebe s kakim pomembnejšim dogodkom iz biblijske zgodovine in navedite, ali so živeli pred tem dogodkom ali po njem, ali pa jih povežite z drugimi ljudmi, ki so živeli hkrati z njimi: Sem, Samuel, Matusala, Lot, kralj Savel, David, Job, izraelski kralj Osej, Salomon, Aron, judovski kralj Sedekija.

d) Kateri vidnejši dogodki so se zgodili za življenja: 1) Noeta, 2) Abrahama, 3) Mojzesa?

e) Ugotovite, katera izmed naštetih letnic (pr. n. š.) ustreza kateremu od pomembnejših dogodkov, ki jih navajamo spodaj: 4026, 2370, 1943, 1513, 1473, 1117, 997, 740, 607, 539, 537, 455.

Adamova ustvaritev

Na Sinaju sklenejo Postavino zavezo

Jeruzalem razrušijo

Judje se po Cirovi odločbi vrnejo v Jeruzalem

Začne se navdihnjeno pisanje Biblije

Začne se potop

Babilon pade v roke Medijcev in Perzijcev

Maziljen je prvi Izraelov kralj

Abraham preči Evfrat; veljati začne abrahamska zaveza

Izraelovo in Judovo kraljestvo se razdružita

Severno kraljestvo si pokori Asirija

Nehemija pozida jeruzalemsko obzidje

Izraelci rešeni iz Egipta

Jozue pripelje Izraela v Kanaan

Konča se Jeruzalemova 70-letna opustelost

 [Tabela na strani 298]

RAZPREDELNICA BIBLIJSKIH KNJIG

(Nekaj letnic [in krajev nastanka] je negotovih. Kratica pr. pomeni »pred«, ok. pa »okrog« ali »okoli«.)

Knjige Hebrejskih spisov pred našim štetjem (pr. n. š.)

Ime knjige Pisec Kraj Čas Čas, ki ga

nastanka nastanka zajema

1. Mojzesova Mojzes Pustinja 1513. Od »v začetku«

do 1657.

2. Mojzesova Mojzes Pustinja 1512. 1657.–1512.

3. Mojzesova Mojzes Pustinja 1512. 1 mesec

(1512.)

4. Mojzesova Mojzes Pustinja/ 1473.

Moabske planjave 1512.–1473.

5. Mojzesova Mojzes Moabske

planjave 1473. 2 meseca (1473.)

Jozue Jozue Kanaan ok.1450. 1473.–ok. 1450.

Sodniki Samuel Izrael ok.1100. ok.1450.–ok.1120.

Ruta Samuel Izrael ok.1090. 11 let sodniške

vlade

1. Samuelova Samuel;

Gad; Natan Izrael ok.1078. ok. 1180.–1078.

2. Samuelova Gad; Natan Izrael ok.1040. 1077.–ok. 1040.

1. in

2. kraljev Jeremija Judovo/Egipt 580. ok. 1040.–580.

1. in Po 1.kron. 9:44:

2. kroniška Ezdra Jeruzalem(?) ok.460. 1077.–537.

Ezdra Ezdra Jeruzalem ok.460. 537.–ok. 467.

Nehemija Nehemija Jeruzalem po 443. 456.–po 443.

Estera Mardohej Suza, Elam ok.475. 493.–ok. 475.

Job Mojzes Pustinja ok.1473. Čez 140 let

nekje med 1657.

in 1473.

Psalmi David in ok.460.

drugi

Pregovori Salomon; Jeruzalem ok.717.

Agur; Lemuel

Pridigar Salomon Jeruzalem pr.1000.

Visoka pesem Salomon Jeruzalem ok.1020.

Izaija Izaija Jeruzalem po 732. ok.778.–po 732.

Jeremija Jeremija Judovo/Egipt 580. 647.–580.

Žalostinke Jeremija Pri Jeruzalemu 607.

Ezekijel Ezekijel Babilon ok. 591. 613.–ok. 591.

Danijel Danijel Babilon ok.536. 618.–ok. 536.

Ozej Ozej Samarijsko po 745. pr. 804.–po 745.

(območje)

Joel Joel Judovo ok.820. (?)

Amos Amos Judovo ok.804.

Abdija Abdija ok.607.

Jona Jona ok.844.

Mihej Mihej Judovo pr.717. ok. 777.–717.

Nahum Nahum Judovo pr.632.

Habakuk Habakuk Judovo ok.628. (?)

Sofonija Sofonija Judovo pr.648.

Agej Agej Jeruzalem 520. 112 dni (520.)

Zaharija Zaharija Jeruzalem 518. 520.–518.

Malahija Malahija Jeruzalem po 443.

Knjige Grških spisov, nastale v našem štetju (n. š.)

Ime knjige Pisec Kraj Čas Čas, ki ga

nastanka nastanka zajema

Matej Matej Palestina ok.41.2. pr. n. š.–33. n. š.

Marko Marko Rim ok.60.–65. 29.–33. n. š.

Luka Luka Cezareja ok.56.–58. 3.pr. n. š.–33. n. š.

Janez Apostol Efez ali kje ok.98. Po prologu:

Janez blizu 29.–33. n. š.

Apostolska Luka Rim ok.61. 33.–ok.61. n. š.

dela

Rimljanom Pavel Korint ok.56.

1. Korinčanom Pavel Efez ok.55.

2. Korinčanom Pavel Makedonija ok.55.

Galačanom Pavel Korint ok.50.–52.

ali sirska

Antiohija

Efežanom Pavel Rim ok.60.–61.

Filipljanom Pavel Rim ok.60.–61.

Kološanom Pavel Rim ok.60.–61.

1. Tesaloničanom Pavel Korint ok.50.

2. Tesaloničanom Pavel Korint ok.51.

1. Timoteju Pavel Makedonija ok.61.–64.

2. Timoteju Pavel Rim ok.65.

Titu Pavel Makedonija (?) ok.61.–64.

Filemonu Pavel Rim ok.60.–61.

Hebrejcem Pavel Rim ok.61.

Jakob Jakob Jeruzalem pr.62.

(Jezusov brat)

1. Petrovo Peter Babilon ok.62.–64.

2. Petrovo Peter Babilon (?) ok.64.

1. Janezovo Apostol Efez ali ok.98.

Janez kje blizu

2. Janezovo Apostol Efez ali ok.98.

Janez kje blizu

3. Janezovo Apostol Efez ali ok.98.

Janez kje blizu

Juda Juda Palestina (?) ok.65.

(Jezusov brat)

Razodetje Apostol Patmos ok.96.

Janez