Poglavje 18

Zakaj ljudje delajo zlo

ALI ne bi bilo čudovito, če bi bil prav vsakdo dober? — Tedaj nihče nikoli ne bi drugemu storil nič hudega.

Ali je sploh kdo vedno dober? Kaj praviš? — Biblija nam govori, da je vedno dober Bog Jehova. Tudi Veliki učitelj, Jezus, dela vedno tisto, kar je dobro. Toda nihče od nas ni vedno dober.

Morda poizkušamo biti dobri, toda včasih vendarle mislimo tudi kaj zlega, ali ne? — Včasih tudi naredimo kaj, kar je hudo. Prvi človek Adam je bil Bogu namenoma neposlušen. Tisto, kar je naredil, je bilo veliko zlo. Ker smo Adamovi otroci, smo vsi rojeni nepopolni in to je razlog, zakaj ljudje delajo zlo celo tedaj, ko sploh ne želijo biti takšni.

Toda nekateri namenoma delajo zlo. Sovražijo druge ljudi in jim škodijo. Ali meniš, da se takšni lahko spremenijo in naučijo biti dobri? —

V Bibliji najdemo primere slabih ljudi, ki so se spremenili. Pripovedoval ti bom o nekem človeku in oba bova zatem poizkušala ugotoviti, zakaj je hudobno ravnal.

Ta mož je bil Savel. Bil je zelo veren. Pripadal je verski skupini farizejev. Ti so sicer imeli Božjo  Besedo, toda večjo pomembnost so pripisovali naukom svojih voditeljev. Ali misliš, da je bilo to modro? — Pripeljalo je do mnogih težav.

Nekega dne, ko je bil Savel v Jeruzalemu, so prijeli Jezusovega učenca, ki mu je bilo ime Štefan. Odvedli so ga pred sodišče. Nekateri sodniki so bili farizeji. Čeprav so o Štefanu zlobno govorili, ga ni bilo niti malo strah. Govoril je srčno in sodnikom je dal dobro pričevanje o Bogu in Jezusu.

Sodnikom pa to, kar so slišali, ni ugajalo, zato so se zelo razjezili. Zgrabili so Štefana in ga odvlekli iz mesta. Pretepali so ga in kamenjali, dokler ni umrl.

Savel je bil zraven in opazoval, kako so Štefana umorili. Mislil je, da je to dobro delo. Toda kako je mogel misliti kaj tako hudega? —

Savel je odrastel kot farizej. Vse življenje so ga učili, da imajo oni prav, zato jih je posnemal.

Po Štefanovi smrti je želel Savel  uničiti še ostale Jezusove učence. Hodil je naravnost v njihove hiše, od koder je privedel tako moške kakor ženske. Dal jih je zapreti v zapore in mnogi učenci so bežali iz Jeruzalema, da bi ušli Savlu. Toda o Jezusu niso prenehali oznanjevati. (Dejanja apostolov 8:1–4)

Zato je Savel Jezusove učence še bolj sovražil. Šel je do velikega duhovnika in si od njega izprosil dovoljenje, da lahko polovi kristjane v Damasku. Na poti v Damask pa se je zgodilo nekaj čudnega.

Z neba je zasijala svetloba in to tako močna, da je Savel od nje oslepel. Zaslišal je tudi glas: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« To je bil Gospod Jezus, ki je govoril iz nebes! Slepega Savla so odpeljali v Damask.

Tri dni pozneje se je Jezus v videnju pokazal nekemu učencu, po imenu Ananija. Zapovedal je Ananiju, naj poišče Savla in mu vrne vid ter z njim govori. Savel je bil pripravljen poslušati. Ko mu je Ananija govoril, je sprejel resnico o Jezusu in zopet spregledal. Vse njegovo življenje se je spremenilo, postal je zvest Božji služabnik. (Dejanja apostolov 9:1–22)

Ali zdaj veš, zakaj je bil Savel tako slab? — To je bilo zato, ker so ga napačno poučevali. Posnemal je ljudi, ki niso bili zvesti Bogu in pripadal je skupini, ki je bolj spoštovala človeške zamisli kakor Božjo Besedo. Toda Savel se je spremenil zato, ker resnice ni zares sovražil.

 Danes je mnogo ljudi, ki so podobni Savlu. Lahko se spremenijo, toda to ni tako lahko. To je težko zato, ker obstaja nekdo, ki se z vso močjo trudi, da bi vsakdo bil hudoben. Ali veš, kdo je to? — Jezus je govoril o njem, ko se je iz nebes pogovarjal s Savlom: »Sedaj te pošiljam, da jim odpreš oči, da se izpreobrnejo od teme k luči in od oblasti satanove k Bogu« (Dejanja apostolov 26:17, 18).

Da, Satan Hudič je tisti, ki je povzročil, da se uči toliko slabih reči, ker želi, da bi bili ljudje hudobni. Všeč mu je, če delamo zlo. Mi pa želimo ugajati Jehovu, ali ne? — Kako pa nam je to mogoče? —

Bogu bomo ugajali, če bomo ob vsakem času posvečali pozornost Bibliji in tistemu, kar ona govori. Če po Bibliji ugotovimo, da delamo kaj slabega, moramo s tem prenehati. In ko po Bibliji spoznamo, kaj od nas hoče Bog, se moramo marljivo truditi to tudi delati. Če namreč delamo tisto, kar ugaja Bogu, tedaj delamo dobro, saj je Bog dober.

(Za pomoč, da bi se izognili zlemu, skupaj preberite Pregovore 3:5–7; 12:15; 2:10–14; Psalm 119:9–11.)