Poglavje 6

Veliki učitelj je služil drugim ljudem

ALI ti ugaja, če kdo stori kaj zate? — Drugim je prav tako všeč, če kdo stori kaj zanje. Vsi si to želimo. Veliki učitelj je to vedel, zato je vedno kaj naredil za ljudi. Rekel je: »Kakor tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi« (Matevž 20:28).

Kaj moramo torej delati, če želimo biti podobni Velikemu učitelju? — Služiti moramo drugim, moramo jim delati dobro.

Res je, da večina ljudi ne dela tako. Želijo, da služijo drugi njim. Nekoč so celo Jezusovi sledilci mislili tako. Vsak je hotel biti najpomembnejši.

Jezus je vedel, da ni prav, če tako mislijo. Tako jih je nekega dne naučil nekaj, česar niso nikoli pozabili.

Ko so skupaj jedli, je Jezus vstal od mize. Vzel je umivalnik in vanj nalil vode. Učenci so opazovali Jezusa, ta pa je šel k vsakemu izmed njih, se sklonil, mu umil noge in mu jih obrisal. Samo pomisli! Kako bi se ti počutil, če bi bil tam in bi ti Jezus umil noge? —

Njegovim sledilcem sploh ni bilo prav, ko jih je Veliki učitelj takole postregel. Bilo jim je neprijetno. Eden od njih celo ni dovolil, da bi Jezus  napravil kaj tako ponižnega, toda Jezus je rekel, da je tudi zanj zelo pomembno, da to stori.

Danes običajno drug drugemu ne umivamo nog, toda ko je bil Jezus na zemlji, je bila takšna navada. Ali veš, zakaj? —

V deželi, kjer so živeli, so ljudje nosili odprte sandale na bosih nogah. Ko so hodili po prašnih ulicah, so se jim noge zelo naprašile. Iz prijaznosti so zato tistemu, ki je prišel na obisk, umili prašne noge.

Toda ob tej priložnosti se ni nobeden od Jezusovih sledilcev ponudil, da umije drugim noge. Zato je to naredil Jezus sam. S svojim dejanjem je učence naučil nekaj pomembnega. Tega so  se morali naučiti in to se moramo naučiti tudi mi danes.

Ali veš, v čem je ta pouk? — Ko je Jezus zopet sedel za mizo, je pojasnil: »Veste li, kaj sem vam storil? Vi me zovete: Učenik in Gospod in prav pravite, kajti to tudi sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge.« (Janez 13:2–14)

Tukaj je Veliki učitelj pokazal, da hoče, da njegovi sledilci služijo drug drugemu. Ni želel, da bi mislili samo nase. Ni želel, da bi se zdeli sami sebi tako pomembni, da bi jim morali drugi vedno streči. Želel je, da bi bili pripravljeni streči drugim.

Ali to ni bil izreden pouk? — Ali boš tudi ti, kakor Veliki učitelj, služil drugim? — Vsi lahko storimo kaj za druge.

Služiti drugim sploh ni težko. Če si le malo pozoren, boš videl, da je mnogo tega, kar lahko storiš drugim.

Pomisli malo: ali bi lahko s čim pomagal svoji mami? Veš, da ona veliko naredi zate in za druge člane družine. Ali ji lahko pomagaš? — Zakaj je ne bi to kdaj vprašal? —

Morda bi lahko pred jedjo pogrnil mizo za družino, po kosilu pa pospravil krožnike. Nekateri otroci nesejo vsak dan smeti iz hiše. Vseeno je, kaj boš naredil; naredil boš nekaj za druge, kakor je delal Jezus.

 Ali imaš mlajše bratce in sestrice, ki bi jim lahko služil? — Misli na to, da je Veliki učitelj služil celo svojim sledilcem. Če služiš mlajšim bratom in sestram, tedaj posnemaš Jezusa.

Kaj lahko storiš zanje? Ali se lahko česa spomniš? — Mogoče jim lahko pomagaš, da se naučijo po igri pospraviti igrače. Morda jim lahko pomagaš, da se spravijo spat. Zaradi tega te bodo prav tako imeli radi, kakor so Jezusa njegovi sledilci.

Drugim lahko služiš tudi v šoli. Če padejo komu na tla knjige, bi bilo od tebe prijazno, da mu jih pomagaš pobrati. Lahko se ponudiš svoji učiteljici, da pobrišeš tablo ali da ji narediš karkoli drugega. Prijazno je že, če drugemu odpreš vrata.

Včasih bomo ugotovili, da se nam ljudje ne zahvalijo za to, kar smo jim naredili. Ali naj te to odvrne od tega, da delaš dobro? — Ne! Mnogi ljudje se Jezusu niso zahvalili za njegova dobra dela, toda to ga ni oviralo, da ne bi delal dobro.

Zato se nikoli ne obotavljaj storiti kaj za druge. Vedno posnemaj Jezusa.

(Nadaljnje stavke o pomoči drugim najdeš v Rimljanom 15:1, 2; Pregovorih 3:27, 28 in Galatom 6:2.)