Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako Jehovove priče gledajo na izobraževanje

Kako Jehovove priče gledajo na izobraževanje

Kakor vsem staršem tudi Jehovovim pričam ni vseeno, kakšna bo prihodnost njihovih otrok. Zato menijo, da je izobrazba zelo pomembna. »Izobrazba bi morala ljudem pomagati, da postanejo koristni člani družbe. Prav tako bi jim morala pomagati razviti cenjenje do svoje kulturne dediščine in prispevati k zadovoljnejšemu življenju.«

 PO BESEDAH tega navedka iz The World Book Encyclopedije je eden glavnih namenov šolanja ta, da otroke usposobi za vsakodnevno življenje, kar tudi pomeni, da bodo nekega dne znali skrbeti za potrebe svoje družine. Jehovove priče verjamejo, da je to sveta odgovornost. Biblija namreč pravi: »Ako pa kdo ne skrbi za svoje, zlasti pa za domače, je zatajil vero in je hujši od nevernika.« (1. Timoteju 5:8) Otroci se v letih šolanja pripravijo na odgovornosti, ki jih prinaša življenje. Jehovove priče zato menijo, da je treba izobraževanje jemati zelo resno.

»Izobrazba bi morala ljudem pomagati, da postanejo koristni člani družbe. Prav tako bi jim morala pomagati razviti cenjenje do svoje kulturne dediščine in prispevati k zadovoljnejšemu življenju.« (The World Book Encyclopedia)

Priče se trudijo živeti po biblijski zapovedi: »Vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Gospodu in ne ljudem.« (Kološanom 3:23) To načelo velja v vseh pogledih vsakodnevnega življenja, tudi v šoli. Zato svoje mlade spodbujajo, naj se marljivo učijo in resno lotevajo nalog, ki jih dobijo v šoli.

»Vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Gospodu in ne ljudem.« (Kološanom 3:23)

Biblija tudi uči, da se je treba podrejati zakonom države, v kateri živimo. Kadar je torej šolanje do določene starosti obvezno, Jehovove priče ta zakon spoštujejo. (Rimljanom 13:1-7)

Pomembno vlogo za uravnoteženo izobraževanje imajo tudi zdrav oddih, glasba, konjički, telesne vaje, obiskovanje knjižnic, muzejev in podobno

Biblija ne zmanjšuje vrednosti tega, da se je treba usposabljati za vsakodnevno življenje, kaže pa, da to ni niti edini niti glavni cilj izobraževanja. Uspešna izobrazba bi morala v otrocih prebujati veselje do življenja in jim pomagati, da kot uravnovešeni posamezniki najdejo svoje mesto v družbi. Zato Jehovove priče menijo, da je izbor obšolskih dejavnosti zelo pomemben. Pomembno vlogo za uravnoteženo izobraževanje imajo po njihovem mnenju tudi zdrav oddih, glasba, konjički, telesne vaje, obiskovanje knjižnic, muzejev in podobno. Poleg tega otroke učijo, da je treba starejše ljudi spoštovati in iskati priložnosti, da bi jim pomagali.

Kaj pa dopolnilno izobraževanje

Tehnologija se nenehno spreminja, z njo pa tudi zaposlitvene možnosti. Mnogi mladi bodo zato morali delati na področjih oziroma v poklicih, za katere niso posebej usposobljeni. In v takšnih okoliščinah jim bodo še sploh prav prišle delovne navade in osebna  usposobljenost, zlasti zmožnost prilagoditi se spremembam. Potemtakem je veliko bolje, da učenci, ko enkrat odrastejo, ,glavo znajo uporabiti, ne pa da je ta polna znanja‘, kot je dejal renesančni esejist Montaigne.

Nezaposlenost tare bogate in revne dežele, največkrat pa grozi mladim, ki niso zadosti usposobljeni. Če je torej za pridobitev zaposlitve poleg minimalne, z zakonom določene izobrazbe, potrebna še dodatna, bodo otrokom v odločitvi o dopolnilnem izobraževanju pomagali starši. Pri tem bodo pretehtali morebitne koristi kot tudi žrtve, ki bi jih prineslo takšno dodatno izobraževanje.

Verjetno se boste strinjali, da se uspešnega življenja ne meri le po gmotni blaginji. Tisti, ki so se danes povsem predali poklicu, z izgubo delovnega mesta izgubijo vse. Nekateri starši so se pustili vkleniti posvetnemu delu ter tako žrtvovali družinsko življenje in čas, ki bi ga lahko preživeli z otroki, s tem pa izpustili iz rok priložnost, da jim pomagajo odrasti.

Da bi bili resnično srečni, je nedvomno treba biti v izobraževanju uravnotežen, pri tem pa upoštevati, da gmotna blaginja še ni vse. Jezus Kristus je dejal: »Pisano je:  ,Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih‘.« (Matevž 4:4) Jehovove priče se kot kristjani zavedajo, kako važno je razvijati moralne in duhovne vrline ter se pri tem pripravljati, da bodo nekega dne sami skrbeli za svoje materialne potrebe.