Podobe

Definicija: Običajno vidni prikazi oseb ali stvari. Podoba, ki jo ljudje častijo, je malik. Kdor opravlja bogočastje pred podobami, često reče, da v resnici časti duhovno bitje, ki ga podoba predstavlja. Takšna uporaba podob je v navadi tudi pri mnogih nekrščanskih verstvih. V zvezi z rimskokatoliškim običajem pravi New Catholic Encyclopedia (1967, Zv. VII, str. 372): ”Ker čaščenje podobe prodre do osebe, ki jo podoba predstavlja, in se v njej tudi končuje, lahko na isti način častimo osebo tudi preko podobe, ki to osebo predstavlja.“ Nauk ni biblijski.

Kaj pravi Božja beseda v zvezi z uporabo podob kot predmetov za bogočastje?

2. Mojz. 20:4, 5: ”Ne delaj si rezanih podob, niti nikakršnih podob tega kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo: ne moli jih in ne časti jih [”ne klanjaj se jim in jih ne časti“, NAB], zakaj jaz sem Gospod, Bog tvoj, Bog mogočni, goreči.“ (Kurziv naš.) (Upoštevaj, da je bilo prepovedano izdelovanje in čaščenje podob.)

3. Mojz. 26:1, 2: ”Ne delajte si malikov, tudi si ne postavljajte rezanih podob ali kipov in poslikanih kamenov [”svetih stebrov“, NW] v deželi svoji, da bi pred njimi molili; zakaj jaz sem Gospod, Bog vaš.“ (Nikakor niso smeli postaviti podobe, pred katero bi se ljudje priklanjali v bogočastju.)

2. Kor. 6:16: ”Kakšna je zveza templja Božjega z maliki? Kajti mi smo tempelj Boga živega.“

1. Jan. 5:21: ”Otročiči, varujte se malikov [tudi NAB, Dy, CC; ”krivih bogov“, JB]!“

Ali lahko podobe uporabljamo le kot pomoč za čaščenje pravega Boga?

Jan. 4:23, 24: ”Pravi molilci [bodo] molili Očeta v duhu in resnici; saj Oče tudi išče takih, da bi ga molili. Bog je  duh, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.“ (Kdor si pri molitvah pomaga s podobami, ne časti Boga ”v duhu“, pač pa je odvisen od tega, kar vidi s svojimi fizičnimi očmi.)

2. Kor. 5:7: ”Po veri živimo, ne po tem, kar gledamo.“

Iza. 40:18: ”Komu torej hočete primerjati Boga mogočnega? in kako podobo hočete postaviti poleg njega?“

Ap. dela 17:29: ”Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamenu, obdelanemu po umetelnosti in iznajdljivosti človeški.“

Iza. 42:8: ”Jaz sem Gospod [Jehova, NW], to je ime moje, in slave svoje ne dam drugemu, ne hvale svoje rezanim podobam.“

Ali naj bi častili ”svetnike“ kot priprošnike pri Bogu, s tem da bi morda v pomoč pri čaščenju uporabljali njihove podobe?

Ap. dela. 10:25, 26: ”In zgodi se, ko gre Peter noter, da mu pride Kornelij naproti in mu pade k nogam ter ga moli. Peter pa ga vzdigne, rekoč: Vstani! Tudi jaz sem človek.“ (Peter ni odobraval takšnega čaščenja, ko je bil še živ; ali bi nas potem spodbujal, naj pokleknemo pred njegovo podobo? Glej tudi Razodetje 19:10.)

Jan. 14:6, 14: ”Veli mu Jezus: Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni. Če boste kaj prosili v mojem imenu, jaz bom storil.“ (Jezus je tukaj jasno rekel, da se lahko bližamo Bogu samo po njem in da morajo vse naše prošnje biti izrečene v Jezusovem imenu.)

1. Tim. 2:5: ”Zakaj eden je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus.“ (Po tem stavku ne sme nihče drug služiti v vlogi posrednika za člane krščanske skupščine.)

Glej tudi strani 342, 343 pod naslovom ”Svetniki“.

 Ali imajo častilci v mislih le osebo, ki jo podoba predstavlja, ali pa so jim nekatere podobe višje od drugih?

Razmisleka vreden je odnos častilcev. Zakaj? Ker je ključna razlika med ”podobo“ in ”malikom“ v tem, za kaj ju kdo rabi.

Ali ima v mislih častilca ena podoba kake osebe večjo vrednost ali pomen kot druga podoba te iste osebe? Če je tako, potem ima častilec v mislih podobo in ne osebe, ki jo podoba predstavlja. Zakaj se odpravljajo ljudje na dolga romanja, da bi počastili točno določena svetišča? Ali ne zaradi podobe, ki ima po njihovem ”čudežno moč“? V knjigi Les Trois Notre-Dame de la Cathédrale de Chartres, ki jo je spisal kanonik Yves Delaporte, je v zvezi z Marijinimi podobami v katedrali Chartres v Franciji zapisano: ”Te podobe, izklesane, naslikane ali pa vdelane v okenska stekla, niso vse enako znamenite. . . . Samo tri so res vredne časti: Naša Gospa iz Crypte, Naša Gospa Pillar in Naša Gospa ’Belle Verriere‘.“ Toda če bi imeli častilci v mislih predvsem osebo in ne podobo, potem bi bila vsaka podoba dobra, ali ne?

Kako Bog gleda na podobe, ki jih ljudje častijo?

Jer. 10:14, 15: ”Vsak zlatar se osramočuje z mališko podobo; kajti lažniva je ulita podoba njegova in sape ni v nobeni med njimi.“

Iza. 44:13-19: ”Lesorezec potegne ravnalo, očrta s črtalom, izgladi s stružcem in nariše s šestilom, in ga naredi kakor podobo moža, kakor človeško lepoto, da prebiva v hiši. Poseka si cedro ali vzame graden ali hrast in si izbira med drevjem v gozdu; in ko je vsadil jesen in ga je dež vzredil, tedaj je človeku v sežig, ker vzame od njega, da se ogreje, in zakuri ž njim, da speče kruh; naredi tudi iz njega boga in se mu klanja; napravi iz njega podobo in pada prednjo na tla. Polovico ga je  požgal v ognju, pri polovici njegovi jé meso, peče pečenko in se siti; tudi greje se in pravi: Aha! ogrel sem se, čutim ogenj. Iz ostanka njegovega naredi boga, podobo svojega malika, pada na tla pred njim ter se klanja in ga prosi, govoreč: Reši me, kajti bog mogočni si moj! Ne spoznajo in ne razvidijo; zakaj zalepil jim je oči, da ne vidijo, in srca, da ne umejo. In nihče ne pomisli v srcu in nima spoznanja in razsodnosti, da bi rekel: Polovico njega sem požgal v ognju in tudi pri žerjavici njegovi sem pekel kruh, pekel meso in sem jedel; in kar je ostalo od njega, naj napravim v stvar ostudno? pred lesenim hlodom naj padam na tla?“

Ezek. 14:6: ”Tako pravi Gospod Jehova: Vrnite se in opustite grde malike svoje in odvrnite obraze od vseh gnusob svojih!“

Ezek. 7:20: ”Svoje dragotine so obračali v napuh in grde podobe in ostude svoje so delali iz njih: zato sem jim jih storil v nesnago [”smeti“, NAB].“

Kaj naj bi čutili do podob, ki smo jih morda nekoč častili?

5. Mojz. 7:25, 26: ”Podobe njih bogov sežgite z ognjem; srebra in zlata, ki je na njih, ne poželi, tudi si ga ne vzemi, da ne bi se s tem zapletel v zanko: zakaj to je gnusoba Gospodu, tvojemu Bogu. In take gnusobe ne nosi v svojo hišo, da ne boš izročen prokletju, kakor je ona: nad vse mrzka in gnusna ti bodi, kajti prokleta je.“ (Jehovovo ljudstvo danes nima pravice uničevati podob, ki so last drugih ljudi; ta zapoved, dana Izraelcem, je zgled, kako naj bi vsakdo gledal na podobe, ki jih ima sam in jih je morda kdaj častil. Primerjaj Apostolska dela 19:19.)

1. Jan. 5:21: ”Otročiči, varujte se malikov [”krivih bogov“, JB]!“

Ezek. 37:23: ”Tudi se ne bodo več oskrunjali z grdimi maliki . . . bodo mi ljudstvo in jaz jim bodem Bog.“

 Kako lahko bogočastje s pomočjo podob vpliva na našo lastno prihodnost?

5. Mojz. 4:25, 26: ”[Če] se izpridite in si naredite rezano podobo ali kakršnokoli podobo [”kakšnega malika“, Kx] in boste počenjali, kar je hudo v očeh Gospoda, vašega Boga, da ga dražite v jezo: kličem danes nebo in zemljo za priči proti vam, da . . . boste docela iztrebljeni.“ (Bog svojega odnosa do tega ni spremenil. Glej Malahija 3:5, 6.)

1. Kor. 10:14, 20: ”Zatorej, ljubljeni moji, bežite od malikovalstva! . . . Kar žrtvujejo pogani, da žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu. Nočem pa, da bodete vi deležniki zlih duhov.“

Raz. 21:8: ”Strahopetnim pa in nevernim in ostudnim in morilcem in nečistnikom in čarovnikom in malikovalcem in vsem lažnivcem, njim je delež v jezeru, gorečem z ognjem in žveplom, kar je druga smrt [”večna smrt“, JB opomba].“

Ps. 115:4-8: ”Njih maliki pa so srebro in zlato, delo rok človeških. Usta imajo, pa ne govore, oči imajo, pa ne vidijo, ušesa imajo, pa ne slišijo, nos imajo, pa ne duhajo, roke, pa ne tipajo, noge pa ne hodijo, z grlom svojim še ne črhnejo. Njim so podobni, ki jih delajo, vsi, ki vanje upajo.“