Osemnajsto poglavje

Jehova obljublja Danielu sijajno nagrado

1., 2. a) Katero pomembno lastnost potrebuje tekač, da bi uspel? b) Kako je apostol Pavel primerjal zvesto življenje v Jehovovi službi s tekmo?

TEKAČ z zadnjimi močmi teče proti cilju. Skoraj je že na robu izčrpanosti, a vseeno s ciljem pred očmi iztisne iz sebe še poslednje atome energije za tistih nekaj zadnjih korakov. Še zadnjič napne vse mišice in končno le preteče ciljno črto! Z obraza mu sijeta olajšanje in zmagoslavje. Vredno je bilo zdržati do konca.

² Tako tudi v sklepnem delu 12. poglavja Danielove knjige vidimo našega dragega preroka, kako se približuje ciljni črti svoje »tekme« – življenja, ki ga je posvetil Jehovovi službi. Potem ko apostol Pavel omeni različne zglede vere med Jehovovimi predkrščanskimi služabniki, namreč še napiše: »Zatorej tudi mi, ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo [zdržljivo, NW] v naloženem nam boju [tekmi, EI], ozirajoč se v začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa, ki je za namenjeno mu veselje pretrpel [zdržal, NW] križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.« (Hebrejcem 12:1, 2)

3. a) Kaj je motiviralo Daniela, da je ‚tekel zdržljivo‘? b) Katere tri stvari je Jehovov angel povedal Danielu?

³ Del tega velikega ‚oblaka prič‘ je bil tudi Daniel. On je že moral ‚teči zdržljivo‘, in k temu ga je motivirala velika ljubezen do Boga. Jehova, ki je bil Danielu razodel že toliko o prihodnosti svetovnih vlad, se je tokrat obrnil k njemu osebno in ga takole spodbudil: »Ti pa pojdi, dokler ne pride  konec! Počival boš in vstaneš, da prejmeš delež svoj, ob koncu dni.« (Daniel 12:13) Jehovov angel je Danielu torej povedal troje: 1. da naj gre, »dokler ne pride konec«, 2. da bo »počival« in 3. da bo nekoč v prihodnosti zopet ‚vstal‘. Kako lahko te besede spodbudijo današnje kristjane, da bi ti mogli v tekmi za življenje zdržati vse do ciljne črte?

»POJDI, DOKLER NE PRIDE KONEC!«

4. Kaj je Jehovov angel mislil s tem, ko je rekel »Pojdi, dokler ne pride konec!«, in zakaj je bilo to za Daniela morda izziv?

⁴ Kaj pa je angel mislil s tem, ko je Danielu rekel »Ti pa pojdi, dokler ne pride konec!«? Konec česa? Ker je bil Daniel takrat star že skoraj 100 let, je angel očitno mislil na konec njegovega življenja, ki je bil verjetno res že blizu. * Daniela je spodbujal, naj zvesto zdrži do smrti. Toda to mu gotovo ni bilo enostavno. Daniel je doživel čas, ko je Babilon padel in se je ostanek judovskih pregnancev vrnil na Judovo in v Jeruzalem. To je bil za ostarelega preroka gotovo vir velike radosti. Ni pa nobenega zapisa o tem, da bi se tega potovanja tudi sam udeležil. Prav gotovo je bil takrat že prestar in preveč oslabel za kaj takšnega. Lahko pa tudi, da je Jehova hotel, da ostane v Babilonu. Naj je bilo tako ali drugače, se hočeš nočeš vprašujemo, ali ni bilo Danielu nič hudo, ko so njegovi rojaki odpotovali na Judovo.

5. Kaj kaže na to, da je Daniel zdržal do konca?

⁵ Daniel si je iz angelove prijazne izjave »Pojdi, dokler ne pride konec!« brez dvoma nabral veliko novih moči. Ob tem se morda spomnimo tudi besed, ki jih je izrekel Jezus Kristus kakih šest stoletij pozneje: »Kdor pa pretrpi [zdrži, NW] do konca, ta bo zveličan.« (Matevž 24:13) Daniel je nedvomno  storil prav to. Zdržal je do konca, v tekmi za življenje je zvesto tekel prav do smrti. In čisto lahko da je to tudi eden od razlogov, zakaj se Božja Beseda kasneje nanj sklicuje s pohvalnimi besedami. (Hebrejcem 11:32, 33) Kaj pa je Danielu pomagalo, da je lahko zdržal do konca? Na to si lahko odgovorimo z zapisom o njegovem življenju.

ZDRŽLJIV UČENEC BOŽJE BESEDE

6. Kako vemo, da je Daniel pridno preučeval Božjo Besedo?

⁶ Če je Daniel hotel zdržati do konca, je to najprej pomenilo, da je moral stalno preučevati Božje sijajne obljube in o njih poglobljeno premišljevati. To, da je Daniel vneto preučeval Božjo Besedo, dobro vemo. Kako bi sicer vedel za Jehovovo obljubo Jeremiju, da bo pregnanstvo trajalo 70 let? Daniel sam je napisal: »Obrnil [sem] pozornost v pismih na število let.« (Daniel 9:2; Jeremija 25:11, 12) Daniel je torej zagotovo preiskoval tedaj že obstoječe knjige Božje Besede; to je kot pribito. Ni dvoma, da je Daniel prebil veliko prijetnih uric ob branju Mojzesovih, Davidovih, Salomonovih, Izaijevih, Jeremijevih, Ezekielovih in še drugih spisov, ki so mu bili na voljo, ter premišljanju o njih.

7. V čem smo pri preučevanju Božje Besede danes v prednosti, če to primerjamo z Danielovim časom?

⁷ Da bi torej lahko bili zdržljivi, je nujno, da tudi mi preučujemo Božjo Besedo, da se vanjo kar zatopimo. (Rimljanom 15:4–6; 1. Timoteju 4:15, NW) Imamo celotno Biblijo, in v njej je zapis tudi o tem, kako so se nekatere Danielove prerokbe stoletja kasneje spolnile. Poleg tega smo blagoslovljeni s tem, da živimo v ‚času konca‘, napovedanem v Danielu 12:4. In prav v teh naših dneh so maziljenci blagoslovljeni z duhovnim uvidom in svetijo kot svetilniki resnice v tem temačnem svetu. Zaradi vsega tega nam mnoge globokoumne prerokbe iz Danielove knjige, ki so preroka samega morda  begale, danes veliko pomenijo. Zato dnevno preučujmo Božjo Besedo in tega nikar ne jemljimo zlahka. Le tako bomo lahko zdržali.

DANIEL JE VZTRAJNO MOLIL

8. Kakšen zgled nam je dal Daniel glede molitve?

⁸ Danielu je pomagala zdržati do konca tudi molitev. Vsak dan se je obračal k Bogu Jehovu, odkrito govoril z njim s srcem, prepolnim vere in zaupanja. Vedel je, da je Jehova ‚Tisti, ki posluša molitev‘. (Psalm 65:2; primerjaj Hebrejcem 11:6.) Ko je bil v dno srca žalosten zaradi Izraelove upornosti, je svoje občutke izlil Jehovu. (Daniel 9:4–19) K Bogu Jehovu ni nehal moliti niti takrat, ko je Darij odredil, da ne sme 30 dni nihče moliti k nikomur drugemu kot samo k njemu, kralju. (Daniel 6:10) Mar nam ne seže v srce, ko si v mislih naslikamo tega zvestega starca, ki se raje pogumno spusti v jamo, polno levov, kakor pa da bi se odpovedal dragoceni prednosti, molitvi? Nobenega dvoma ni, da je bil Daniel zvest do konca in vsak dan goreče molil k Jehovu.

9. Zakaj nam prednost molitve nikoli ne bi smela postati nekaj samo po sebi umevnega?

⁹ Molitev je čisto preprosto dejanje. Molimo lahko pravzaprav vedno in povsod, naglas ali potiho. Vendar ne bi smeli te dragocene prednosti nikoli jemati nalahko. Biblija molitev povezuje z zdržljivostjo, vztrajnostjo in duhovno čuječnostjo. (Lukež 18:1; Rimljanom 12:12; Efežanom 6:18; Kološanom 4:2) Mar ni nekaj enkratnega, da nam je na voljo prosta in vedno dostopna pot sporazumevanja z najvišjo osebnostjo v vesolju? In da nas ta tudi posluša! Spomnimo se priložnosti, ko se je Jehova na Danielovo molitev odzval tako, da mu je poslal angela. Takrat je angel prišel, še predno je Daniel odmolil! (Daniel 9:20, 21) Danes sicer ne živimo v času, ko bi nas tako obiskovali angeli, toda Jehova se ni spremenil.  (Malahija 3:6) Enako, kakor je uslišal Danielovo molitev, bo uslišal tudi našo. In ko molimo, se z njim tudi zbližujemo, z njim spletamo vez, ki nam bo pomagala, da bomo kakor Daniel tudi mi zdržali do konca.

ZDRŽLJIV UČITELJ BOŽJE BESEDE

10. Zakaj je Danielu poučevanje drugih o resnici iz Božje Besede veliko pomenilo?

¹⁰ Daniel pa je moral ‚iti do konca‘ še drugače. Moral je zdržati kot učitelj resnice. Nikoli ni pozabil, da pripada izvoljenemu ljudstvu, o katerem je Sveto pismo že takrat pisalo: »Vi ste priče moje, govori GOSPOD, in hlapec moj, ki sem ga izvolil.« (Izaija 43:10) Daniel se je po svojih najboljših močeh trudil, da bi izpolnil to nalogo. Verjetno je moral poučevati tudi svoje lastno ljudstvo, ki je bilo pregnano v Babilon. O njegovih stikih z drugimi Judi sicer ne vemo veliko, vemo pa za stike, ki jih je imel vsaj s tremi Judi, o katerih govori kot o ‚svojih tovariših‘, s Hananijem, Misaelom in Azarijem. (Daniel 1:7; 2:13, 17, 18) Bili so si tesni prijatelji, in to je gotovo vsakemu od njih veliko pomagalo pri tem, da je zdržal. (Pregovori 17:17) Daniel, ki ga je Jehova blagoslovil s posebno sposobnostjo uvidevanja, je lahko svoje prijatelje marsičesa naučil. (Daniel 1:17) Moral pa je učiti še druge.

11. a) Kaj je bilo glede Danielovega dela edinstveno? b) Kako učinkovit je bil Daniel pri spolnjevanju te svoje nenavadne naloge?

¹¹ Daniel je več kot kateri koli drug prerok oznanjeval nejudovskim dostojanstvenikom. Pogosto je tem vladarjem moral sporočiti zanje neprijetne novice, pa vendar ni nanje zaradi tega gledal z odporom, niti ni z njimi ravnal poniževalno. Z njimi je govoril spoštljivo in s spretno izbranimi besedami. Nekateri, denimo ljubosumni, spletkarski satrapi, so ga sicer želeli spraviti s poti. Drugi dostojanstveniki pa so ga začeli spoštovati. In ker ga je Jehova usposobil, da je znal pojasnjevati tudi skrivnosti, ki so begale kralje in modrijane,  si je ta prerok pridobil še velik ugled. (Daniel 2:47, 48; 5:29) Ko se je postaral, seveda ni mogel biti več tako dejaven kakor v mladosti. Gotovo pa je šel proti svojemu koncu tako, da je še vedno zvesto pazil na vsako možnost, da bi lahko pričal za svojega ljubega Boga.

12. a) V katerih poučevalnih dejavnostih danes sodelujemo kristjani? b) Kako lahko ubogamo Pavlov nasvet »V modrosti živite ž njimi, ki so zunaj«?

¹² Tudi danes lahko v krščanski občini najdemo zveste tovariše, ki nam bodo pomagali zdržati, kakor so si med seboj pomagali Daniel in njegovi trije tovariši. Tudi mi drug drugega poučujemo, se »medsebojno spodbujamo«. (Rimljanom 1:11, 12, NW) Imamo tudi enako nalogo, kakor jo je imel Daniel, namreč da oznanjujemo neverujočim. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Zato pa moramo ostriti svoje sposobnosti, da bi ‚prav ravnali z besedo resnice‘, kadar se pogovarjamo z ljudmi o Jehovu. (2. Timoteju 2:15) Prav tako nam bo v pomoč, če bomo ubogali nasvet apostola Pavla: »V modrosti živite ž njimi, ki so zunaj.« (Kološanom 4:5) Imeti takšno modrost med drugim pomeni uravnovešeno gledati na tiste, ki so druge vere. Nanje ne gledamo zviška, kakor da bi bili mi kaj več od njih. (1. Petrov 3:15) Rajši si prizadevamo, da jih pritegnemo k resnici. Pri tem o Božji Besedi govorimo obzirno, a hkrati spretno izbiramo besede, da bi dosegli njihovo srce. In kako srečni smo takrat, kadar nam to uspe! Takšna sreča pa nam gotovo pomaga zdržati do konca, tako kakor je zdržal Daniel.

»POČIVAL BOŠ«

13., 14. Zakaj je pričakovanje smrti mnoge Babilonce plašilo in kako drugače je na to gledal Daniel?

¹³ Angel je Danielu potem še zagotovil: »Počival boš.« (Daniel 12:13) Kaj so te besede pomenile? Daniel je seveda vedel, da bo umrl. Smrt za človeka že vse od Adama naprej pomeni  konec, ki mu ne more ubežati. Zato Biblija smrt upravičeno imenuje »sovražnik«. (1. Korinčanom 15:26) Pa vendar je Danielu pričakovanje smrti pomenilo vse kaj drugega kakor Babiloncem, ki so živeli okoli njega. Ti so, pogreznjeni v zapleteno čaščenje kakih 4000 krivih božanstev, s smrtjo pričakovali vse mogoče strahote. Verjeli so, da postanejo ljudje, ki so bili za življenja nesrečni ali pa so umrli nasilne smrti, po smrti maščevalni duhovi, ki strašijo žive. Verjeli so tudi v strašljivo onostranstvo, bivališče ostudnih pošasti človeških in živalskih oblik.

¹⁴ Danielu pa smrt ni pomenila nič takšnega. Že stoletja pred njim je kralj Salomon po božanskem navdihnjenju izrekel: »Mrtvi [. . .] ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5) In psalmist je o mrtvem pel: »Duh njegov izide, [on] pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« (Psalm 146:4) Zato je Daniel vedel, da se bodo besede, ki mu jih je izrekel angel, uresničile. Smrt je pomenila počitek. Nikakršnih misli, nobenih grenkih bolečin, nikakršnega mučenja in gotovo nobenih pošasti. Tudi Jezus Kristus je to podobno pojasnil ob Lazarjevi smrti. Rekel je: »Naš prijatelj Lazar počiva.« (Janez 11:11, Janko Moder)

15. Kako je lahko dan smrti boljši kakor dan rojstva?

¹⁵ Oglejmo si še en razlog, zakaj se Daniel smrti ni bal. Božja Beseda pravi: »Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva.« (Propovednik 7:1) Le kako bi bil lahko dan smrti, ki je vendar najhujši čas žalovanja, boljši od veselega rojstnega dne? Ključ je v ‚imenu‘. »Dišeče mazilo« je lahko izredno drago. Nekoč je Lazarjeva sestra Marija Jezusu natrla noge z dišečim oljem, ki je bilo vredno skoraj celoletni zaslužek! (Janez 12:1–7) Kako bi torej lahko bilo tako dragoceno že navadno ime? V grški Septuaginti, kakor tudi v slovenskem Chraskovem prevodu, v Propovedniku  7:1 piše »dobro ime«. Ne gre torej le za ime. Tako zelo dragoceno je tisto, kar to ime predstavlja. Ko se človek rodi, njegovo ime nima še nikakršnega slovesa, ne priča o nobenih dobrih delih niti nikogar ne spominja na takšno ali drugačno človekovo osebnost in lastnosti. Ko pa se življenje konča, ime zaznamuje vse to. In če je to ime z Božjega stališča dobro, je daleč dragocenejše od vsakršnih gmotnih dobrin.

16. a) Kako si je Daniel prizadeval pri Bogu pridobiti dobro ime? b) Zakaj je lahko šel Daniel počivat popolnoma prepričan, da si je uspel pri Jehovu pridobiti dobro ime?

¹⁶ Daniel je v svojem življenju storil vse, kar je mogel, da bi si pri Bogu pridobil dobro ime, in Jehova tega ni spregledal. Opazoval je Daniela in preiskoval njegovo srce. To je storil že s kraljem Davidom, ki je potem pel: »GOSPOD, preiskal si me in me poznaš! Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč.« (Psalm 139:1, 2) Daniel seveda ni bil popoln. Ravno tako je bil potomec grešnega Adama in del grešnega naroda. (Rimljanom 3:23) Toda Daniel se je svoje grešnosti kesal in si prizadeval pokončno hoditi s svojim Bogom. Zvesti prerok je bil torej lahko prepričan, da mu bo Jehova odpustil grehe in jih ne bo nikoli več uporabil proti njemu. (Psalm 103:10–14; Izaija 1:18) Jehova se raje spominja dobrih del svojih zvestih služabnikov. (Hebrejcem 6:10) Zato je Jehovov angel Daniela kar dvakrat nagovoril z »mož dragi in ljubljeni«. (Daniel 10:11, 19) To je pomenilo, da je bil Daniel Bogu pri srcu. K počitku je torej lahko šel zadovoljen, z zavestjo, da si je pri Jehovu pridobil dobro ime.

17. Zakaj je nujno, da si pri Jehovu pridobimo dobro ime že danes?

¹⁷ Dobro bi bilo torej, da bi se vsak vprašal: Ali sem si pri Jehovu pridobil dobro ime? Živimo v hudih časih. Prav nič bolestno ni, temveč le realistično, če se zavedamo, da lahko  vsakega od nas kadar koli preseneti smrt. (Propovednik 9:11) Kako pomembno je zato, da se vsak trdno odloči pridobiti dobro ime pri Bogu zdaj in s tem nič ne odlaša. Če bomo to storili, se nam smrti ni treba bati. Ta je le počitek, kot spanje. In tako kakor spanju bo tudi smrti sledilo prebujenje!

‚VSTAL‘ BOŠ

18., 19. a) Kaj je angel mislil s tem, ko je napovedal, da bo Daniel nekoč v prihodnosti ‚vstal‘? b) Zakaj je Daniel vstajenjsko upanje gotovo dobro poznal?

¹⁸ Danielova knjiga se sklene z eno najlepših obljub, kar jih je Bog kdaj dal človeku. Jehovov angel je Danielu povedal: »Vstaneš, da prejmeš delež svoj, ob koncu dni.« Kaj je angel s tem mislil? Ker je ‚počitek‘, o katerem je govoril malo prej, pomenil smrt, je lahko obljuba, da bo Daniel nekoč pozneje ‚vstal‘, pomenila samo eno – vstajenje! * Nekateri poznavalci celo trdijo, da je v 12. poglavju Danielove knjige zapisana prva jasna omemba vstajenja v Hebrejskih spisih. (Daniel 12:2) Toda glede tega se motijo. Danielu je bilo vstajenjsko upanje zelo dobro poznano.

¹⁹ Daniel je denimo gotovo poznal besede, ki jih je Izaija zapisal že dve stoletji prej: »Ožive mrtveci tvoji; mrtva trupla moja vstanejo. Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! kajti [. . .] zemlja izvrže mrtve.« (Izaija 26:19) Jehova je že veliko pred tem dal moč Eliju in Elizeju, da sta dejansko obujala. (1. kraljev 17:17–24; 2. kraljev 4:32–37) Še prej je tudi Ana, mati preroka Samuela, priznala, da Jehova more ljudi obuditi iz šeola, groba. (1. Samuelova 2:6) In zvesti Job pred tem je izrazil svoje upanje z naslednjimi besedami: »Ko človek umre, ali bo oživel? Vse dni svojega najemništva bom čakal, da se bo vrnila moja čast [dokler ne bo  prišla moja zamenjava, NW]: poklical boš in ti bom odgovoril, tožilo se ti bo po delu svojih rok.« (Job 14:14, 15, SSP)

20., 21. a) Pri katerem vstajenju bo Daniel gotovo imel svoj delež? b) Kako bo vstajenje v raju verjetno teklo?

²⁰ Tudi Daniel je lahko bil enako kakor Job upravičeno prepričan, da se bo Jehovu dobesedno stožilo po njem in ga bo nekoč v prihodnosti vrnil v življenje. Pa vendar je bilo gotovo zelo tolažilno slišati mogočno duhovno stvarjenje, ki mu je to upanje potrdilo. Daniel bo zares vstal ob »vstajenju pravičnih« med Kristusovim tisočletnim kraljevanjem. (Lukež 14:14) Kaj pa bo to zanj pomenilo? Božja Beseda obljube nam o tem veliko pove.

²¹ Jehova »ni Bog nereda, ampak miru«. (1. Korinčanom 14:33) Zato je očitno, da bo vstajenje v raju teklo po nekakšnem redu. Morda bo po harmagedonu preteklo še nekaj časa. (Razodetje 16:14, 16) Prej bo namreč odstranjena vsaka sled stare stvarnosti in gotovo bo treba marsikaj pripraviti za sprejem obujenih. O tem, po kakšnem redu se bodo mrtvi vračali, Biblija navaja naslednji precedens: »Vsak v svojem redu.« (1. Korinčanom 15:23) Zdi se verjetno, da bodo ob ‚vstajenju pravičnih in nepravičnih‘ pravični vstali prvi. (Dejanja 24:15) Tako bodo zvesti možje iz davnine, takšni, kakršen je bil Daniel, lahko pomagali upravljati zadeve na zemlji, na primer poučevati milijarde ‚nepravičnih‘, ki bodo vstali. (Psalm 45:16)

22. Na katera vprašanja bo Daniel gotovo želel dobiti odgovor?

²² Predno pa bo Daniel pripravljen sprejeti takšne odgovornosti, bo gotovo hotel marsikaj izvedeti. Navsezadnje je o nekaterih globokoumnih prerokbah, ki so mu bile zaupane, sam rekel: »Jaz sem slišal, a nisem razumel.« (Daniel 12:8) Kako vesel bo, ko bo končno razumel te božanske skrivnosti! Gotovo bo želel izvedeti vse o Mesiju. Navdušeno se bo učil o pohodu svetovnih sil od njegovih pa vse do današnjih dni,  o tem, kdo so zvesti ‚sveti Najvišjega‘, ki so vztrajali kljub preganjanju v ‚času konca‘, in o tem, kako je Božje mesijansko kraljestvo dokončno uničilo vsa človeška kraljestva. (Daniel 2:44; 7:22; 12:4)

DANIELOV – IN VAŠ! – DELEŽ V RAJU

23., 24. a) V čem se bo svet, v katerem se bo znašel Daniel, ko bo obujen, razlikoval od tistega, ki ga je poznal? b) Ali bo Daniel imel svoj prostor v raju in kako to vemo?

²³ Daniel bo gotovo želel izvedeti vse o svetu, v katerem se bo takrat znašel in ki bo tako drugačen od tistega, v katerem je živel nekoč. O zatiranju in vojnah, ki so kvarile svet, kakršnega je poznal, ne bo več nobenega sledu. Ne bo več žalosti, bolezni in ne smrti. (Izaija 25:8; 33:24) Namesto tega bo za vse obilje hrane, več ko dovolj bo stanovanj in dela, ki daje človeku občutek izpolnjenosti. (Psalm 72:16; Izaija 65:21, 22) Človeštvo bo ena sama združena, srečna družina.

²⁴ Daniel bo v tem svetu prav gotovo imel svoj prostor. »Vstaneš, da prejmeš delež svoj,« mu je rekel angel. Isto hebrejsko besedo, ki je na tem mestu prevedena z »delež«, so uporabljali tudi, kadar so govorili o kosu dobesednega zemljišča. * Morda je Daniel poznal Ezekielovo prerokbo, ki govori o razdeljevanju obnovljenega Izraelovega ozemlja. (Ezekiel 47:13–48:35) Kaj pa ta Ezekielova prerokba nakazuje glede svoje rajske spolnitve? To, da bo vsak posameznik izmed Božjega ljudstva imel svoj prostor v raju, tudi zemlja sama bo prav in pravično razdeljena. Seveda pa Danielov delež v raju ne bo samo kos zemlje, temveč bo to tudi njegovo mesto v Božjem namenu. Danielu je bila obljubljena nagrada zagotovljena.

25. a) Naštejte nekaj obetov življenja v raju, ki so vam še zlasti všeč. b) Zakaj lahko rečemo, da ljudje spadajo v raj?

 ²⁵ Kako pa je z vašim deležem? Ti isti obljubi lahko veljata tudi vam. Jehova želi, da bi poslušni ljudje ‚vstali‘ in prejeli svoj delež, da bi dobili svoj prostor v raju. Samo pomislite! Osebno srečati Daniela, kakor tudi druge zveste može in žene iz biblijskih časov, to bo gotovo nekaj enkratnega. Od mrtvih pa se bodo vračali še mnogi drugi, ki bodo potrebovali pouk, da bi lahko spoznali Boga Jehova in ga vzljubili. Naslikajte si v mislih, kako skrbite za naš dom zemljo in ga pomagate spremeniti v raj neskončnih raznolikosti in nevenljive lepote. Zamislite si, kako vas poučuje Jehova in kako se učite živeti tako, kakor naj bi po njegovem ljudje živeli. (Izaija 11:9; Janez 6:45) Seveda: v raju je prostor tudi za vas. Naj se danes raj nekaterim zdi še tako nepojmljiv, nikar ne pozabimo, da je Jehova na začetku pravzaprav vse zasnoval tako, da bi ljudje živeli ravno na takem kraju. (1. Mojzesova 2:7–9) Raj je potemtakem naravni življenjski prostor vseh milijard  ljudi na zemlji. Ljudje pač sodijo vanj. Priti vanj bo torej pomenilo priti domov.

26. Kako Jehova priznava, da nam na konec te stvarnosti ni lahko čakati?

²⁶ Mar nam srce ne prekipeva od hvaležnosti, kadar razmišljamo o vsem tem? Mar ne hrepenite tudi vi, da bi prišli tja? Zato ni prav nič čudnega, da si Jehovove priče tako zelo želijo izvedeti, kdaj bo prišel konec te stvarnosti! Čakati ni lahko. Tega se zaveda tudi Jehova, saj nas spodbuja, naj ta konec ‚le čakamo‘, pa tudi ‚če bi odlašal‘. Ve namreč, da se nam morda zdi, da odlaša, saj nam v istem stavku zagotavlja: »Se ne zakasni.« (Habakuk 2:3; primerjaj Pregovori 13:12.) Konec bo zagotovo prišel točno ob času.

27. Kaj morate delati, da bi lahko stali pred Bogom vso večnost?

²⁷ Kaj pa naj bi delali, medtem ko se konec približuje? Tako kakor Jehovov ljubljeni prerok Daniel zvesto vztrajajte. Pridno preučujte Božjo Besedo. Goreče molite. V ljubezni se družite s sočastilci. Vneto učite druge o resnici. Bodite odločeni, da zdaj, ko je konec te hudobne stvarnosti vsak dan bliže, ostanete zvestovdani služabniki Najvišjega in neomajni zagovorniki njegove Besede. Vsekakor pa bodite pozorni na Danielovo prerokovanje! Naj vam Suvereni gospod Jehova nakloni to čast, da boste smeli veselo stati pred njim vso večnost!

[Podčrtne opombe]

KAJ STE SPOZNALI?

• Kaj je pomagalo Danielu zdržati do konca?

• Zakaj pričakovanje smrti Daniela ni navdajalo s strahom?

• Kako se bo spolnila angelova obljuba Danielu, da bo ‚vstal, da prejme delež svoj‘?

• Kako vam samim koristi to, da ste pozorni na Danielovo prerokovanje?

[Vprašanja]

 [Slika čez celo 307. stran]

[Slika na strani 318]

Ali ste tudi vi, enako kakor je bil Daniel, pozorni na Božjo preroško besedo?