Krščanska občina v prvem stoletju

Ob binkoštih 33. leta n. š. je bil na 120 Jezusovih učencev izlit sveti duh in ti so potem v mnogih jezikih začeli govoriti o čudovitih Božjih delih. Tako je bila ustanovljena krščanska občina. Tistega dne se je krstilo še kakšnih 3000 učencev. (Dejanja apostolov 2. poglavje)

Apostoli in vsi drugi krščeni kristjani so srčno oznanjali Božjo besedo in občine so rasle po mnogih krajih. V Dejanjih apostolov je zapisano, da se je oznanjevanje kmalu razširilo po vsem Sredozemlju, od Babilona in severne Afrike pa vse do Rima in morda celo do Španije. (Rimljanom 15:18-29; Kološanom 1:23; 1. Petrov 5:13)

Kjerkoli so našli nove učence, so ustanovili krščansko občino. Sposobni in zreli možje so bili postavljeni za starešine ali nadzornike, ki so čuvali merila pravega nauka in vedenja v krščanskih občinah. Nikdar pa ni iz njih nastalo duhovništvo; ostali so služabniki in sodelavci za Božje kraljestvo. (Dejanja apostolov 14:23; 20:28; 1. Korinčanom 3:5; 5:13; Kološanom 4:11; 1. Timoteju 3:1-15; Hebrejcem 13:17; 1. Petrov 5:1-4)

Apostoli in njihovi najbližji sodelavci so služili v upravnem organu. Bili so zgled pri oznanjevanju. Reševali so probleme v jeruzalemski občini. Sposobne brate so poslali v Samarijo in Antiohijo, da bi tam okrepili nove vernike. Razrešili so spor glede obreze in vse občine obvestili o tem sklepu. Pa vendar ti možje niso drugim gospodovali, ampak so jim služili in sodelovali z vso občino. (Dejanja apostolov 4:33; 6:1-7; 8:14-25; 11:22-24; 15:1-32; 16:4, 5; 1. Korinčanom 3:5-9; 4:1, 2; 2. Korinčanom 1:24)

Prve učence so imenovali kristjani, tako je določil Bog. Razlikovali so se tudi po naukih; te so imenovali nauke apostolov ali vzor zdrave besede. Ta svetopisemski nauk je bil znan tudi kot resnica. (Janez 17:17;  Dejanja apostolov 2:42; 11:26; Rimljanom 6:17; 1. Timoteju 4:6; 6:1, 3; 2. Timoteju 1:13; 2. Petrov 2:2; 2. Janezov 1, 4, 9)

Bili so svetovna bratovščina, ki jo je družila ljubezen. Zanimali so se za sovernike v drugih deželah. Če so potovali na tuje, so jih soverniki povsod prijazno sprejeli. Njihovo vedenje je bilo v moralnem pogledu zmeraj na visokem nivoju, kajti bili so sveto ljudstvo, ločeno od sveta. Mislili so na Jehovov dan in so vsem ljudem javno in vneto izpričevali svojo vero. (Janez 13:34, 35; 15:17-19; Dejanja apostolov 5:42; 11:28, 29; Rimljanom 10:9, 10, 13-15; Titu 2:11-14; Hebrejcem 10:23; 13:15; 1. Petrov 1:14-16; 2:9-12; 5:9; 2. Petrov 3:11-14; 3. Janezov 5-8)

Toda v drugem in tretjem stoletju se je, kot je bilo napovedano, razbohotilo odpadništvo. Vse skupaj se je na koncu razvilo v obsežne cerkvene sisteme, ki niso ohranili čistosti prve krščanske občine glede nauka, vedenja, organiziranosti in položaja v svetu. (Matevž 13:24-30, 37-43; 2. Tesaloničanom 2. poglavje)

Jezus pa je napovedal, da se bo ob sklepanju stvarnosti pravo čaščenje obnovilo. Jehovove priče so prepričane, da se ta obnova kaže v njihovem delovanju v današnjem svetu, 1900 let po Jezusovi prerokbi. Na naslednjih straneh bomo pojasnili vzroke za takšno mnenje.

• Kako je bila ustanovljena krščanska občina in kako se je razvijala?

• Kako so to občino vodili?

• Po čem so bili kristjani v prvem stoletju še posebej znani?

[Zemljevid na strani 7]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Kaspijsko jezero

Črno morje

Veliko morje

Perzijski zaliv

Rdeče morje

Do tod je segla dobra vest v prvem stoletju

ITALIJA

Rim

GRČIJA

SIRIJA

IZRAEL

Jeruzalem

MALTA

KRETA

CIPER

BITINIJA

GALATIJA

AZIJA

KAPADOKIJA

MEZOPOTAMIJA

Babilon

KILKILIJA

Iz teh krajev so prihajali učenci

ILIRIJA

MEDIJA

PARTI

ELAM

ARABIJA

LIBIJA

EGIPT

ETIOPIJA

[Sliki na strani 7]

Prvi kristjani so srčno oznanjali Božjo Besedo

Kamorkoli je kristjan pripotoval, so ga verniki prijazno sprejeli