Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Podelitev diplom 133. razredu Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Sobota, 8. september 2012

Podelitev diplom 133. razredu Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Po petih mesecih intenzivnega preučevanja je 48 učencev diplomiralo na Watchtowerjevi biblijski šoli Gilead v izobraževalnem središču Jehovovih prič v Pattersonu v ameriški zvezni državi New York. Slovesne podelitve diplom se je udeležilo 9694 družinskih članov, prijateljev in drugih povabljencev.

Od leta 1943 se je za misijonarje izšolalo že več kot 8000 izkušenih oznanjevalcev. Izobraževanje, pri katerem je Sveto pismo glavni učbenik, je učencem okrepilo vero in jim pomagalo razviti duhovne lastnosti, zaradi katerih bodo kot misijonarji uspešni.

»Skrbno premišljujte o tem, kar je ljubeznivo.« Anthony Morris, član Vodstvenega organa Jehovovih prič in predsedujoči programa, je v svojih uvodnih besedah govoril o Filipljanom 4:8: »Kar je ljubeznivo, [...] o tem premišljujte.«

Brat Morris je poudaril, da nam premišljevanje o tem, kar je ljubeznivo, lahko pomaga imeti pozitivnega duha v neljubeznivem svetu. »Iščite to, kar je ljubeznivo,« je rekel, »in bodite ljubeznivi.«

Na primer, naš nebeški Oče nam daje odličen zgled s tem, da se ne osredotoča na naše napake. (Psalm 130:3) »Ne osredotočajte se na napake svojih bratov in sester,« je spodbudil brat Morris, »in ostanite ljubeznivi.«

»Pridobivajte si znanje, ampak ne postanite pretirano modri.« Tema tega govora, ki ga je imel Harold Corkern, član podružničnega odbora v Združenih državah, je bila vzeta iz Pridigarja 7:16. Bog želi, da svoje znanje pravilno uporabljamo in ne dovolimo, da nam to »stopi v glavo«.

Brat Corkern je prav tako pokazal, da moramo biti pri svetovanju ali karanju ljubeči. Od drugih ne bi smeli pričakovati več, kot od njih pričakuje Bog. »Preudarno uporabljajte svojo modrost, znanje in razumevanje,« je spodbudil brat Corkern, »in bratje bodo uživali v vaši družbi.«

»Ne pozabite Božjih dejanj.« (Psalm 78:7) Guy Pierce iz Vodstvenega organa je svoj govor pričel s pojasnilom, da otrokovo vedenje, bodisi lepo ali grdo, meče dobro ali slabo luč na njegove starše. (Pregovori 20:11) Podobno je z našim vedenjem, ki meče takšno ali drugačno luč na našega nebeškega Očeta. »Božje otroke in Hudičeve otroke se prepozna po tem: nihče, ki ne ravna pravično, ne izvira od Boga.« (1. Janezovo 3:10)

Brat Pierce je učencem rekel, da so bili povabljeni v šolo Gilead zaradi svojih dobrih krščanskih lastnosti, tudi ponižnosti. Opomnil jih je, naj ostanejo ponižni. Zaradi tega izobraževanja niso boljši od drugih. Pravzaprav imajo sedaj še več možnosti, da prispevajo k enotnosti svetovne bratovščine in dajejo zgled ponižnosti. (Psalm 133:1) »To je zdaj odskočna deska za še več učenja,« je rekel brat Pierce, »in za to, da še bolj napredujete v spoznanju in razumevanju Boga Jehova.«

»Storili smo to, kar smo bili dolžni storiti.« William Samuelson, nadzornik oddelka za teokratične šole, je vprašal: »Kako bi se morali odzvati, kadar so naše osebne želje, volja in čustva v nasprotju z nalogo, ki smo jo dobili?« V pouk nam je lahko to, kar je zapisano v Luku 17:7–10: »Kadar storite vse, kar vam je bilo naloženo, recite: ‚Nekoristni sužnji smo. Storili smo to, kar smo bili dolžni storiti.‘« V primerjavi z našim Gospodarjem Jehovom smo vsekakor »nekoristni«.

Učenci so tedne in tedne preživeli v učilnici. Nekaterim je bil to morda izziv. »Toda storili ste to, kar ste bili dolžni storiti,« je rekel brat Samuelson, »in sedaj lahko vidite, kako vam je to koristilo, okrepilo vam je vero.« Sklenil je: »Kot zaupanja vredni oskrbniki vedno cenite prednost, da lahko služite Gospodarju vesolja!«

»Pri spoprijemanju z izzivi se spomnite Jehovovih zagotovil.« Sam Roberson, pomočnik nadzornika oddelka za teokratične šole, je učence opozoril, da bodo občasno morda malodušni. Zato jim je priporočal, naj se v takšnih trenutkih spomnijo mnogih posameznikov iz Svetega pisma, ki jih je Bog okrepil. Na primer, Mojzes je Jozuetu glede Jehova zagotovil: »Ne bo te zapustil in te pustil samega.« (5. Mojzesova 31:8) Jozue je na koncu svojega življenja lahko rekel: »Ni ostala neizpolnjena niti ena beseda od vseh obljub, ki vam jih je govoril vaš Bog Jehova.« (Jozue 23:14)

Bog Jehova svojim služabnikom obljublja: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13:5) Zagotavlja nam, da bo ravnal v skladu s pomenom svojega osebnega imena, Jehova (»On povzroča, da postaja«), in bo postal vse, kar je treba, da bi poskrbel za svoje služabnike. »Nikoli ne obupajte,« je spodbudil brat Roberson. »Nikoli se ne utrudite, nikoli se ne vdajte. Zapomnite si, nikoli, nikoli, nikoli vas ne bo razočaral.«

»Njihov glas je šel po vsej zemlji.« (Rimljanom 10:18) S pomočjo enega od učiteljev v Gileadu, Marka Noumaira, so učenci iz različnih dežel pripovedovali ali uprizorili doživetja z oznanjevanja v okolici Pattersona. Na primer, zakonca iz Južne Afrike sta bila vesela, da sta srečala tri ženske iz svoje domovine in se z njimi pogovarjala v koščini in zulujščini. Zakonca iz Šrilanke sta srečala Indijca, ki ima v Šrilanki ženo in hčer. Ta moški ni še nikoli videl Svetega pisma in zakonca sta mu z veseljem podarila enega od svojih.

»Usposobljeni za vsako dobro delo.« Gene Smalley, ki pomaga spisnemu odboru, je izmed diplomantov intervjuval dva zakonska para. Zakonca iz Sierre Leone sta pripovedovala, kako sta morala vsak dan prinašati vodo do svojega doma. Toda takšni izzivi so zbledeli v primerjavi z veseljem, ki sta ga občutila, ko sta vodila 50 svetopisemskih tečajev z zainteresiranimi posamezniki. Vsi štirje diplomanti so izrazili svojo hvaležnost za šolanje, ki jih je usposobilo za vsako dobro delo na prihodnjih dodelitvah. (2. Timoteju 3:16, 17)

»Zdržite do konca in še naprej!« Gerrit Lösch, član Vodstvenega organa, je pričel osrednji govor s pojasnilom, da tekači na dolge proge izberejo takšen tempo, ki jim omogoča, da bodo zagotovo pritekli do konca. V nasprotju s športnimi tekmovanji, pri katerih je zmagovalec samo en, so pri krščanskem teku zmagovalci vsi, ki zdržijo do konca.

Zdržljivost pomeni, da vztrajno služimo Bogu in ne izgubimo upanja kljub oviram, preganjanju, preizkušnjam ali razočaranju. Jezus je rekel: »Kdor pa bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Matej 24:13) Kako spodbudno je vedeti, da Jehova in Jezus vidita našo zdržljivost! Brat Lösch je nato predstavil več točk, ki nam lahko pomagajo zdržati kljub težavam. Na primer:

  • Molite k Bogu, »ki podeljuje zdržljivost« in »dan za dnem nosi naše breme«. (Rimljanom 15:5; Psalm 68:19)

  • Bodite odločeni, da boste ostali zvesti, in bodite prepričani, da je Bog »zvest, in ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenesete, temveč bo poskrbel tudi za izhod iz skušnjave, da jo boste mogli zdržati«. (1. Korinčanom 10:13)

  • Izpred oči ne izgubite upanja, ki ga imamo kristjani. Jezus »je zaradi veselja, ki ga je čakalo, prestal mučilni kol«. (Hebrejcem 12:2)

Brat Lösch je poudaril, da sedaj, ko smo tako blizu ciljne črte, ni čas, da bi obupali. »Vztrajno tecimo v tekmi, ki je pred nami.« (Hebrejcem 12:1)

Eden od diplomantov je čudovit program sklenil tako, da je v imenu celega razreda prebral pismo, v katerem so izrazili hvaležnost za praktično šolanje, ki so ga dobili. Zapisali so, da jim je poglobljeno kronološko preučevanje Svetega pisma pomagalo bolje razumeti Božje namene pa tudi neznansko okrepilo vero. »Odločeni smo,« je pisalo v pismu, »da bomo vse dobro, kar smo se naučili, tudi uporabljali.«