Ugledna gradbena organizacija v Veliki Britaniji je Jehovove priče pohvalila za to, da usposabljajo ženske za upravljanje težke gradbene mehanizacije na gradbišču svojega novega podružničnega urada blizu Chelmsforda v Essexu. Program uvidevnih gradbenikov a je pristopu, po katerem Priče usposabljajo ženske za dela v gradbeništvu, podelil najvišjo oceno, 10 od 10, in ga opisal kot »inovativnega«. Zakaj tako visoka ocena?

V Veliki Britaniji je med gradbenimi delavci manj kot 13 odstotkov žensk. Glede na neko raziskavo, ki jo je opravilo neko britansko podjetje, je zelo malo mladih žensk, ki sploh razmišljajo, da bi delale v gradbeni industriji. V nasprotju s tem pa ekipo na gradbišču v Chelmsfordu sestavlja približno 40 odstotkov žensk, ki so Jehovove priče. Med upravljavci težke mehanizacije pa jih je celo več kot 60 odstotkov.

Kaj pomaga tem ženskam, da so pri svojem delu uspešne? Pomembno vlogo imata usposabljanje in podpora. Ta dejavnika sta tudi del kodeksa ravnanja, ki ga ima Program uvidevnih gradbenikov. Kodeks te organizacije spodbuja gradbena podjetja k temu, da cenijo svoje delavce tako, da »ustvarijo delovno okolje, kjer se vsakogar spoštuje, se z njim ravna pošteno, se ga spodbuja in podpira,« in da »se zavzemajo za usposabljanje«.

Jade je ena od žensk, ki so bile na samem gradbišču usposobljene za upravljanje bagrov in prekucnikov. Pravi: »Neverjetno je! Nisem si mislila, da bom sposobna delati kaj takega. Moje delo je včasih zahtevno, toda ves čas imamo usposabljanja in se učimo novih reči.« Tako kot Jade tudi Lucy zdaj upravlja težko gradbeno mehanizacijo. Spominja se: »Ko sem prvič prišla na gradbišče, sem menila, da nimam nobenih veščin, ki bi prišle prav pri delu. Toda že prvi dan se je začelo usposabljanje. Od takrat sem delala v petih različnih ekipah, zato sem imela veliko usposabljanj!«

Ženske v ekipi niso vešče le upravljanja strojev. Eric, ki je vodja ekipe, opaža: »Ženske pogosto bolje skrbijo za opremo kot moški in zelo hitro opazijo, če kaj ni v redu z njihovim strojem, ter to sporočijo.«

Carl, ki vodi več skupin za upravljanje težke mehanizacije, pravi: »Resnično sem navdušen nad tem, kako so se ženske naučile voziti gradbene stroje. V nekaterih primerih vožnjo raje zaupam njim kot pa moškim, ki imajo leta izkušenj!«

Ko vodje skupin podpirajo svoje delavce, jim krepijo samozavest. To dokazuje primer Therese. Kot izkušena upravljavka strojev ve, da je pri upravljanju težke mehanizacije zelo pomembno prevzeti odgovornost in sprejeti odločitve, ki prispevajo k varnosti. Theresa pojasnjuje: »Ko vem, da me vodja ekipe podpira, sem zmožna narediti veliko več, kot bi drugače lahko, saj vem, da mi odgovorni zaupajo. Moje delo je težko, toda ko vem, da drugi cenijo in spoštujejo, kar lahko naredim, je to vredno vsakega truda!«

Abigail, ki prav tako upravlja bagre in prekucnike, ceni, da jo drugi podpirajo in radi sodelujejo z njo. Pravi: »Moški na gradbišču me nimajo za manjvredno članico ekipe. Pripravljeni so mi pomagati, toda nikoli ne skušajo prevzeti mojega dela. Pustijo mi, da ga opravim sama.«

Ženske na gradbišču v Chelmsfordu niso bile usposobljene samo za upravljanje težke mehanizacije, ampak med drugim tudi za opravljanje geodetskih meritev, gospodarjenje z naravnimi viri, popravilo strojev in postavljanje gradbenega odra. Robert, ki je z ženskami sodeloval pri različnih fazah tega projekta, je rekel, da so »osredotočene, zagnane za delo in pozorne na podrobnosti«. Tom, ki dela z ekipo za geodetske meritve, dodaja: »Ženske, ki so v moji ekipi, so temeljite in vestne. Svoje delo hočejo opraviti do pikice natančno.«

Ne preseneča, da Fergus, ki je vodja ekipe, navdušeno pravi: »Ni dvoma, tudi ženske imajo mesto v gradbeništvu!«