Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

CHAPITRE 61

Jésus asava mbeni molenge-koli so sioni yingo ayeke na yâ ti lo

Jésus asava mbeni molenge-koli so sioni yingo ayeke na yâ ti lo

MATTHIEU 17:14-20 MARC 9:14-29 LUC 9:37-43

  • TI SAVA MOLENGE SO SIONI YINGO AYEKE NA YÂ TI LO A HUNDA KPENGBA MABE

Na ngoi so Jésus, Pierre, Jacques na Jean alondo na ndo ti hoto ti Hermon adescend, ala tingbi na gbâ ti azo so abungbi. Mbeni ye apassé. Ascribe abungbi na tere ti adisciple ti lo na ala yeke papa na adisciple ni. So azo ni abâ Jésus, li ti ala akpe kue, ala mû loro ti gue ti yamba lo. Tongaso, lo hunda ndo atene: “Nyen la ala yeke papa na ndo ni na adisciple ti mbi so?”—Marc 9:16.

Mbeni koli alondo na milieu ti azo ni aga, lo sara agenou na devant ti Jésus na lo tene: “Maître, mbi ga na molenge ti mbi ti koli na mo ngbanga ti so lo yeke na mbeni yingo so asara si lo sara tënë pëpe. Na ndo kue so yingo ni agbu lo, lo yeke bi molenge ni na sese, mousse ayeke sigi na yanga ti lo, lo yeke te pembe ti lo nga ngangu ayeke hunzi na lo. Mbi tene na adisciple ti mo ti tomba sioni yingo so, me ala sara gbä.”—Marc 9:17, 18.

Na bango ni, ascribe ni ayeke kasa adisciple ti Jésus ndali ti so ala sara gbä ti sava molenge ni so, âmanke ascribe ni ahe ala même hengo. Me ahon ti tene Jésus akiri tënë na babâ ti molenge ni so, lo sara tënë na gbâ ti azo ni, lo tene: “Aï, azo ti ngoi so, so mabe amanke ala nga so asara ye ti kirikiri mingi, mbi yeke ngbâ na terê ti ala juska lawa? Mbi yeke kanga bê na ala juska lawa?” Atënë so Jésus atene so abâ mbilimbili ascribe so aga na kpale na adisciple ti lo na ngoi so lo yeke fade dä ape. Na pekoni Jésus atourné na mbage ti babâ ti molenge ni so vundu ahon ndo ti lo so, lo tene: “Ga na lo na mbi ge.”—Matthieu 17:17.

Na ngoi so molenge ni ayeke ga nduru na Jésus, sioni yingo ni, so ayeke na yâ ti lo, abi lo na sese nga asara si lo yeke gboto ngangu ngangu. Molenge ni ayeke kpaka tere ti lo na sese, na mousse ayeke sigi na yanga ti lo. Jésus angbâ ahunda babâ ti molenge ni atene: “Ye ni akomanse ti sara lo lawa?” Lo tene: “A komanse ti sara lo na ngoi so lo de kete. Mingi ni sioni yingo so ayeke bi lo na lê ti wâ même na yâ ti ngu ti fâ lo fango.” Babâ ni avoro yanga na Jésus, lo tene: “Tongana mo lingbi ti sara mbeni ye, bâ mawa ti e na mû maboko na e.”—Marc 9:21, 22.

Babâ ni ahinga ye so lo peut ti sara ape, ngbanga ti so même adisciple ti Jésus alingbi ti sara mbeni ye ape. Ti kiri tënë na ye so babâ ni ahunda so, Jésus adë bê ti lo na tënë so: “Ngbanga ti nyen si mo tene ‘Tongana mo lingbi ti sara mbeni ye?’ biani, ti zo so ayeke na mabe, ye kue alingbi ti si.” Hio, babâ ti molenge ni adekongo, atene: “Mbi yeke na mabe! Mû maboko na mbi na ndo so mabe amanke mbi dä!”—Marc 9:23, 24.

Jésus abâ so gbâ ti azo ni ayeke kpe ti ga na mbage ti lo. Na lê ti ala kue so ayeke bâ ye ni so, Jésus asuku na sioni yingo ni, lo tene: “Mo yingo so mo sara si molenge so aga wabuburu so, mbi tene na mo ti sigi na yâ ti lo, mo kiri na yâ ti lo encore ape.” Na ngoi so sioni yingo ni ayeke sigi na yâ ti molenge ni, lo sara si molenge ni adekongo nga lo gboto fani mingi. Na pekoni molenge ni alango lo bougé tere ti lo ape. Tongana azo ni abâ ye so, mingi ti azo ni atene: “Lo kui awe!” (Marc 9:25, 26). Me Jésus agbu maboko ti molenge ni, lo yô lo na nduzu, “gi na ngoi ni so, molenge ni asava.” (Matthieu. 17:18). A yeke biani na lege ni ti tene na bango ye so Jésus asara so, li ti azo ni akpe kue.

Ambeni ngoi kete kozoni, tongana Jésus atokua adisciple ti lo ti fa tënë, ala wara lege lani ti tomba asioni yingo. Tongana lo na ala ayeke na yâ ti mbeni da, ala hunda lo atene: “Ngbanga ti nyen si e tomba sioni yingo so gbä?” Jésus afa na ala so a yeke ndali ti so mabe amanke ala, lo tene: “A lingbi ti tomba mara ti sioni yingo tongaso na lege ti mbeni ye nde ape, gi na lege ti sambela awe.” (Marc 9:28, 29). Ala yeke na bezoin ti mabe so akpengba nga ti sambela Nzapa ti tene lo mû na ala ngangu ti tomba na sioni yingo so ayeke na ngangu mingi so.

Ti hunzi na ni, Jésus atene: “Ti tâ tënë ni, tongana ala yeke na mabe so akono tongana lê ti keke ti moutarde, ala yeke tene na hoto so: ‘Londo ge, mo gue mo duti kâ,’ na lo yeke londo ti gue. Nga, ye oko ti kara ala ayeke dä ape.” (Matthieu 17:20). Bâ mara ti ngangu so mabe alingbi ti duti na ni so ma!

Akpale na aye ti ngangu so ayeke kanga lege na e ti maï na yâ ti kua ti Jéhovah alingbi ti kpa mbeni ye so zo alingbi pëpe ti hon ndo ni wala ti zi ni tongana ti mbeni tâ hoto. Me, tongana e yeke na mabe, e lingbi ti hon ndo ti akpale nga na aye ti ngangu so ayeke tongana hoto so.