Romanes Kalderash
Te zhanen te terdion
https://cms-imgp.jw-cdn.org/img/p/102019043/univ/art/102019043_univ_sqr_xl.jpg
g19 núm. 2 pat. 4-5

SIKAIMOS 1

Te zhanen te terdion

Te zhanen te terdion

SO SI?

Te zhanas te terdiuvas azhutil amen:

  • te azhukeras te avel amen so kamas

  • te na keras vareso

  • te getosaras le dieli kai nai amenge drago

  • te gindis amen mai anglal andel kolaver

SOSTAR SI BARI DIELA?

Kana zhanen te terdion si mai vushoro le tsinorhenge te na keren vareso kai chi trobun. Numa, le tsinorhe kai chi zhanen te terdion shai:

  • joliavon

  • avel len depresion

  • pen tsigeri, draba chorhe ai te pen but pimos

  • na arakhenpe ando jabe

Iek estudio sikadias ke butivar le tsinorhe kai zhanen te terdion kana aven bare si len mai jantsi bedi le loventsa, la krisasa, ai si mai saste. E Angela Duckworth, kai sikavel ande Universidad anda Pensilvania, phenel ke: “Te zhanes te terdios si lasho tuke”.

SAR TE SIKAVES LEN TE TERDION?

Sikio te phenes no ai te na keis tu

CHACHIMOS LA BIBLIAKO: “Te avela chi vorba si ferdi phen ‘Si’, ai te avela nai ferdi phen ‘Nai’” (Mate 5:37).

Kana le dada phenen lenge no, butivar le tsinorhe keren dieli anume te phenen lenge dada ke ei, ai vi shai keren dieli angla aver manush. Te avela ke le dada keren so kamel o tsinorho, sikion te keren dieli anume gadia le dada parhuven so phende lenge.

Numa, kana le dada phenen no ai chi keinpe, o tsinorho sikiol iek diela defial bari: ando traio chi si te avel les sa so kamel. O dojtoro David Walsh ramosardias: “Le manush kai sikion kako aliarenpe mai veselime”. Ai vi ramosardias ke chi azhutis “amare shaven te sikavas len ke sa le manush si te den len so von kamen”. a

Te phenen tumare shavenge ke no de akanara si te azhutil len kana avena bare te phenen ke no ka: le draba chorhe, te aven len sexo mai anglal te ansurinpe ai te keren aver dieli kai nai lashe.

Sikaven ke sa so kerena anela lenge dieli lashe ai bilashe

CHACHIMOS LA BIBLIAKO: “O manush chidela so thodia te bariol” (Galatiana 6:7).

Kiro shau trobul te sikiol ke so kerela si te anel leske dieli lashe vai bilashe, ai te avela ke chi zhanel te terdiol, chi si te zhal leske mishto. Iek ejemplo si ke te avela ke kiro shau joliavol suako data kai vareso nai leske drago, chi si te avel les amiguria. Numa te sikiola te na joliavol ande fuga ai te ashunel, le kolaver manush si te kamen te aven lesa. Sikau ka kiro shau te dikhel ke si te zhal leske mai mishto te sikiol te terdiol.

Azhutisar len te zhanen savi si e diela mai bari

CHACHIMOS LA BIBLIAKO: “Len sama so si le dieli mai lashe” (Filipiana 1:10, E Nevi Viasta ai o Psalmo [ENV]).

Te zhanen te terdion na numa kamel te phenel ke chi trobun te keren dieli bilashe. Si te kerel kiro shau le dieli kai trobul te kerel makar chi plachal les. Si bari diela te sikiol kiro shau so trobul te thol pervo ando traio. Pala godia le sama te kerel mai anglal le prame mai bare. Sar te getosarel le dieli kai dine les ande escuela, mai anglal te khelel peske.

De iek lasho ejemplo

CHACHIMOS LA BIBLIAKO: “Sikadem tumenge sar te keren, kaste te keren sar me kerdem tumenge” (Iovano 13:15).

Le tsinorhe dikhen so keren lenge dada kana vareso chi zhal lenge mishto. Pala godia sikau lenge ke te zhanes te terdios si vareso kai shai azhutil len. Shai pushes tu: “So kerau kana murho shau kerel vareso kai nai vorta? Joliavau ande fuga vai nichi?”.

a O libro Saber decir no a los hijos: por qué los niños necesitan oírlo y cómo sus padres pueden decirlo.