Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  septemvri 2017

O Lafi amare Devleskoro ačhovela zasekogaš

O Lafi amare Devleskoro ačhovela zasekogaš

I čar šukjola, i luludi venonela, a o lafi amare Devleskoro ačhovela zasekogaš (ISA. 40:8)

GILJA: 116, 115

1, 2. a) Savo ka ovel sine amaro životo bizi Biblija? b) So valjani amenge te šaj te ovel amen najbari korist taro e Devleskoro Lafi?

ŠAJ LI te zamisline tuke savo bi ovela sine tlo životo bizi Biblija? Nane te oven tut sine mudra sovetija so ka vodinen tut sekova dive. Nane te džane sine o čačipe bašo Devel, bašo životo hem baši idnina. Isto agjaar, nane te džane sine so kergja o Jehova bašo manuša ko purano vreme.

2 But siem bahtale so na arakhljovaja ki asavki phari situacija. O Jehova dengja amenge plo Lafi, i Biblija. Ov vetingja kaj adava so pišinela ki late ka ačhovel zasekogaš. O apostol Petar citiringja o lafija taro Isaija 40:8. Iako adava stiho na kerela lafi konkretno baši Biblija, ama primeninela pe bašo adava so pišinela ki late. (Čitin 1. Petrovo 1:24, 25.) Najbari korist tari Biblija šaj te ovel amen ako čitinaja la ki amari čhib. Adala so mangena e Devleskoro Lafi otsekogaš džanena sine akava. Adaleske, ko vekija so nakhle, o iskrena  manuša but trudingje pe te prevedinen i Biblija hem te keren la dostapno e javerenge, iako sine len but protivibe hem pharipe. O Jehova mangela so poviše manuša „te spasinen pe hem šukar te džanen o čačipe“ (1. Tim. 2:3, 4).

3. So ka dikha ki akaja statija? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

3 Ki akaja statija ka dikha sar e Devleskoro Lafi ačhilo iako 1) sine promene ki čhib, 2) o politička nastanija meningje i čhib kolate so kerena sine lafi but džene hem 3) sine protivibe ma te prevedinel pe. Sar ka pomožinel amenge akaja statija? Ka kerel te cenina poviše i Biblija hem ka bajrarel amaro mangipe bašo lakoro Avtori (Mih. 4:2; Rim. 15:4).

PROMENE KI ČHIB

4. a) Sar meninena pe o čhibja sar so nakhela o vreme? b) Kotar džanaja kaj e Devleske nijekh čhib nane považno taro javera, hem sar osetinea tut keda džanea akava?

4 Sar so nakhela o vreme, o čhibja meninena pe. O lafija šaj te značinen nešto javer taro adava so značinena sine angleder. Šaj ka setine tut ko asavke primerija ki tli čhib. Akava isto agjaar tano slučaj e purane čhibjencar. I hebrejsko hem i grčko čhib kolende so kerena lafi o manuša avdive, but razlikujnena pe tari hebrejsko hem grčko čhib kolende so sine pišimi i Biblija. But manuša avdive našti haljovena i Biblija ko čhibja kolende so sine pišimi, adaleske valjani lenge prevod. Nesave mislinena kaj pošukar ka haljoven i Biblija ako sikljovena i purani hebrejsko hem grčko čhib. Ama, adava nane te pomožinel lenge doborom but kobor so mislinena. * (Dikh i fusnota.) But siem blagodarna so i Biblija ili nesave delija latar tane prevedime ko poviše taro 3.200 čhibja. Dikhjola pe kaj o Jehova mangela o manuša tari sekoja nacija, pleme hem čhib te oven len korist taro leskoro Lafi. (Čitin Otkrovenie 14:6.) Akava kerela te ova popaše amare Devlea, kova so but mangela amen hem na odvojnela e manušen (Dela 10:34).

But siem blagodarna so i Biblija ili nesave delija latar tane prevedime ko poviše taro 3.200 čhibja

5. Soske tano važno o prevod King James Ver­sion?

5 I promena ko čhibja vlijajnela ko prevod e Biblijakoro. Nesavo prevod so lokhe haljovela pe sine keda iklilo, palo nesavo vreme šaj nane više doborom jasno. Jekh primer tano o prevod King James Ver­sion, kova so prvo puti iklilo ko 1611 berš. Akava prevod ulo jekh taro najpendžarde prevodija ki anglisko čhib hem sine le baro vlijanie upri late. * (Dikh i fusnota.) Ama, ko akava prevod e Jehovaskoro anav sine pišimo samo nekobor puti. Ko Hebrejska spisija taro prevod King James Ver­sion koristinela pe sine o lafi „DEVEL“ bare bukvencar ko thana kote so ki originalno čhib sine pišimo e Devleskoro anav. O poneve izdanija taro akava prevod isto agjaar koristinena  sine o lafi „DEVEL“ bare bukvencar ko nesave stihija taro Hristijanska grčka spisija. Akalea, o prevod King James Ver­sion sikavgja kaj e Devleskoro anav valjani isto agjaar te ovel pišimo ko Nevo zavet.

6. Soske siem blagodarna so isi amen o Prevod Nov svet?

6 Keda o prevod King James Ver­sion prvo puti iklilo, o angliska lafija so koristinena pe sine ko akava prevod sine lokhe te haljoven pe. Ama, sar nakhela sine o vreme, nesave lafija taro akava prevod purandile hem sine phare te haljoven pe. Isto buti slučingja pe javere prevodencar tari Biblija ko but čhibja. Adaleske siem but blagodarna so isi amen o Sveto pismo — prevod Nov svet koleste so koristinela pe sovremeno čhib. Akava prevod tano dostapno celo ili ko delija ko poviše taro 150 čhibja. Akava značinela kaj poviše manuša ko sveto akana šaj te čitinen i Biblija ki pli čhib. O sovremena hem o jasna lafija so koristinena pe ko akava prevod pomožinena adava soj pišimo ko e Devleskoro Lafi polokhe te resel dži ko amare vile (Ps. 119:97). Ama, nešto soj posebno važno bašo Prevod Nov svet tano adava so koristinela e Devleskoro anav ko thana kote so arakhljovela sine ko originalna spisija.

O POLITIČKA NASTANIJA

7, 8. a) Soske dži ko trito veko a.a.e. but Evreija našti sine te haljoven o Hebrejska spisija? b) Soj tani i grčko Septuaginta?

7 O politička nastanija ko sveto ponekogaš meninena sine i čhib kolate so kerena sine lafi o manuša ko nesavo periodi. Ama, o Jehova kergja i Biblija te ovel dostapno e manušenge ki čhib koja so haljovena la. Na primer, o prva 39 lila tari Biblija pišingje len Evreija. Lenge prvo sine „dende e Devleskere sveta lafija“ (Rim. 3:1, 2). Ola pišingje akala lila ki hebrejsko ili ki aramejsko čhib. Ama, dži ko trito veko a.a.e., but Evreija na haljovena sine više i hebrejsko čhib. Soske? Keda o Aleksandar Makedonski (Veliki) osvojngja baro delo taro sveto, o Grčko Carstvo širingja pe. Adaleske, i grčko čhib uli glavno čhib ko thana kote so vladinela sine o Grčko Carstvo hem but manuša počmingje te keren lafi ki grčko čhib namesto ki pli čhib (Dan. 8:5-7, 20, 21). Akava sine slučaj bute Evreencar da, adaleske sine lenge pharo te haljoven i Biblija ki hebrejsko čhib. So sine o rešenie baši akaja situacija?

8 Okolu 250 berša angleder te bijangjovel o Isus, o prva pandž lila tari Biblija sine prevedime ki grčko čhib. Palo nesavo vreme, o javer delo taro Hebrejska spisija sine isto agjaar prevedime. Akava prevod ulo pendžardo sar grčko Septuaginta. Ov tano prvo celosno prevod taro Hebrejska spisija soj pendžardo.

9. a) Sar i Septuaginta hem javera prevodija pomožingje e manušenge so čitinena sine e Devleskoro Lafi? b) Kova tano tlo omileno delo taro Hebrejska spisija?

9 O Evreija so kerena sine lafi ki grčko čhib šaj sine te haljoven o Hebrejska spisija adaleske so sine len i Septuaginta. Šaj li te zamisline tuke kobor sine bahtale so šaj sine te šunen hem te čitinen e Devleskoro Lafi ki čhib koja so haljovena la? Sar nakhela sine o vreme, nesave delija tari Biblija sine prevedime ko javera da čhibja kolende so kerena sine lafi o manuša, sar soj i sirisko, i gotsko hem i latinsko čhib. Agjaar, poviše  manuša šaj sine te čitinen hem te haljoven e Devleskoro Lafi, hem adaleske zamangle le. Len da sine len pumare omilena stihija tari Biblija, sar so isi amen avdive. (Čitin Psalm 119:162-165.) E Devleskoro Lafi ačhilo iako o politička nastanija meningje i čhib kolate so kerena sine lafi but džene.

PROTIVIBE MA TE PREVEDINEL PE I BIBLIJA

10. Soske ko vreme keda živinela sine o Džon Viklif but manuša našti sine te čitinen i Biblija?

10 Beršencar, but mokjna vodačija mangle te čhinaven e manušen te na čitinen i Biblija. Ama, but manuša so darana taro Devel dengje pestar sa te šaj e Devleskoro Lafi te ovel dostapno sarinenge. Jekh lendar sine o Džon Viklif, kova so živingja ki Anglija ko 14 veko. Ov sine uverimo kaj sekole manuše valjani te ovel le prilika te čitinel i Biblija. Ko leskoro vreme, but manuša ki Anglija nikogaš na šungje adava so pišinela ki Biblija ki pumari čhib. O Biblie sine but skupa hem sekoja Biblija mora sine te pišinel pe vastea. Adaleske, but hari dženen sine len Biblija. Isto agjaar, poviše džene na džanena sine te čitinen. Okola so džana sine ki crkva šaj šunena sine sar čitinela pe i Biblija ki latinsko čhib, ama adaja sine purani čhib koja so o obična manuša na haljovena la sine. So kergja o Jehova te šaj akale manušen te ovel len Biblija ki lengiri čhib? (Izr. 2:1-5).

O Džon Viklif hem javera mangle sa e manušen te oven len e Devleskoro Lafi. Dali tu da mangea akava? (Dikh o pasus 11)

11. Sar vlijajngja upro manuša e Viklifeskiri Biblija?

11 Ko 1382 berš, o Džon Viklif hem javera prevedingje i Biblija ko angliski. E Viklifeskiri Biblija uli but pendžardi maškar leskere sledbenikija, kola soj pendžarde sar Lolardija. Akala manuša mangena sine i Biblija. Ola patujnena sine peški taro gav ko gav ki celo Anglija te šaj te čitinen i Biblija e manušenge hem te den len delija latar kola so pišingje len vastea. Agjaar, ola pomožingje o manuša palem te interesinen pe baši Biblija.

12. Sar dikhena sine o sveštenikija ko Viklif hem ko adava so kergja?

12 O sveštenikija mrzinena sine e Viklife, leskiri Biblija hem leskere sledbenikon. Ola progoninena sine  e Lolarden hem uništingje sa o primerokija tari e Viklifeskiri Biblija so arakhle len. Iako o Viklif mulo, ola palo adava proglasingje kaj tano neprijateli e Crkvakoro. O sveštenikija ikalgje leskere kokala taro grobo, thargje len hem o pravo frdingje le ki reka Svift. Ama, but manuša mangena sine te čitinen hem te haljoven e Devleskoro Lafi hem i Crkva našti sine te čhinavel len ko adava. Ko berša so avena sine, o manuša ki Evropa hem ko javera thana ko sveto počmingje te prevedinen hem te pečatinen i Biblija ko čhibja so but džene haljovena len sine.

O JEHOVA „SIKAVELA TUT BAŠO TLO ŠUKARIPE“

13. Kova vetuvanje ispolningja o Jehova hem sar akava kerela te ovel amen pobari vera?

13 O Devel vodingja te ovel pišimi i Biblija preku plo sveti duh. Ama, okola so prevedinena sine i Biblija na sine direktno vodime taro Devel sar so sine vodime o manuša kola so pišingje i Biblija. Akava važinela baši Septuaginta, baši e Viklifeskiri Biblija, bašo King James Ver­sion hem bašo bilo kova javer prevod tari Biblija. Ama, keda razmislinaja sar tane kerde akala prevodija, dikhaja kaj o Jehova ikergja pe ko plo vetuvanje kaj leskoro Lafi ka ačhovel. Akava kerela te ovel amen panda pobari vera kaj o Jehova ka kerel sa so vetingja (Is. Nav. 23:14).

14. Sar pomožinela amenge i Biblija te manga poviše e Jehova?

14 Keda dikhaja sar o Jehova arakhlja plo Lafi, amari vera ki leste bajrola hem amaro mangipe baši leste ovela pobaro. * (Dikh i fusnota.) Ama, soske o Jehova dengja amenge i Biblija hem soske vetingja kaj oj ka ačhovel? Soske ov mangela amen hem mangela te sikavel amen bašo amaro šukaripe. (Čitin Isaija 48:17, 18.) Akava ohrabrinela amen te manga le hem te šuna le (1. Jov. 4:19; 5:3).

15. Bašo so ka kera lafi ki javer statija?

15 Amen but mangaja e Devleskoro Lafi hem adaleske mangaja te ovel amen najbari korist lestar džikote čitinaja le. Sar šaj te uspejna ko adava? Sar šaj te pomožina e manušenge ki služba te ceninen i Biblija? Sar šaj okola so ikerena govorija te oven sigurna kaj sa so sikavena tano taro e Devleskoro Lafi? Bašo akala pučiba ka kera lafi ki javer statija.

^ pas. 4 Dikh i statija „Valjani li te sikljove i hebrejsko hem i grčko čhib?“ ki Stražarsko kula taro 1 noemvri 2009 berš. Akaja statija nane ki romani čhib.

^ pas. 5 But izrazija taro prevod King James Ver­sion tane koristime ki anglisko čhib avdive.

^ pas. 14 Dikh i ramka „ Kanimo sian ki izložba“.