Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  oktomvri 2017

Sar šaj te koristinen tuke o vizie so dikhlja o Zaharija

Sar šaj te koristinen tuke o vizie so dikhlja o Zaharija

Iranen tumen mande hem me ka iranav man tumende (ZAH. 1:3)

GILJA: 89, 86

1-3. a) Ki savi situacija sine e Devleskoro narodo keda o Zaharija počmingja te prorokujnel? b) Soske o Jehova rodingja taro ple sluge te iranen pe leste?

JEKH svitok letinela, džuvli so bešela ki korpa, duj džuvlja so letinena phakencar so ličinena sar štrkoskere phaka. Akala tane nesave taro interesna vizie so dikhlja o Zaharija (Zah. 5:1, 7-9). Soske o Jehova dengja akala interesna vizie ple prorokoske? Ki savi situacija sine o Izraelcija ko adava vreme? Sar šaj te koristinen amenge akala vizie?

2 Ko 537 berš a.a.e., e Jehovaskoro narodo sine but bahtalo. Palo 70 berša ropstvo ko Vavilon, ola sine oslobodime! Ola sine bahtale so šaj te iranen pe ko Erusalim te gradinen o hrami hem palem te služinen e Jehovaske adari. Jekh berš palo adava, o Izraelcija čhivgje o temeli e hrameskoro. O manuša sine doborom  but bahtale so lengere glasija šungjovena sine but dur (Ezra 3:10-13). Ama, sine manuša kola so sa poviše hem poviše protivinena pe sine bašo gradibe e hrameskoro. O Izraelcija but obeshrabringje pe hem čhinavgje te gradinen o hrami. Namesto te gradinen o hrami, lenge ulo najvažno te sredinen pumare khera hem te keren buti ko pumare nive. Nakhle dešušov berša, a e Jehovaskoro hrami panda na sine završimo. Valjani sine nekoj te setinkerel e Devleskere narodo te iranel pe ko Jehova hem te čhinavel te mislinel samo peske. O Jehova manglja ola palem te služinen leske hrabro hem revnosno.

O Jehova ka prifatinel amaro obožavibe samo ako daja le amaro najšukar

3 Adaleske, ko 520 berš a.a.e., o Jehova bičhalgja e proroko e Zaharija te pomožinel e narodo te setinel pe soske sine oslobodimo taro Vavilon. Interesno tano adava so o anav Zaharija značinela „O Jehova setingja pe“. Iako o Izraelcija bistergje so kergja o Jehova lenge, ov panda setinela pe sine lende. (Čitin Zaharija 1:3, 4.) O Jehova vetingja lenge kaj ka pomožinel len palem te služinen leske ko ispravno način. Ama, ov isto agjaar predupredingja len kaj ka prifatinel len samo ako služinena leske celo vilea. Te dikha i šovto hem i eftato vizija e Zaharijaskiri. Isto agjaar, te dikha sar o Jehova pomožingja e Izraelconge akale duje viziencar hem sar šaj ola te pomožinen amenge avdive.

O JEHOVA KA KAZNINEL ADALEN SO ČORENA

4. So dikhlja o Zaharija ki pli šovto vizija? Soske i poraka sine pišimi taro solduj strane ko svitok? (Dikh i prvo slika ko početok tari statija.)

4 O 5 poglavje taro lil Zaharija počminela jekhe čudno vizijaja. (Čitin Zaharija 5:1, 2.) O Zaharija dikhlja jekh svitok so letinela ko vozduh. Akava svitok sine dugačko skoro 9 metre hem buvlo 4,5 metre. Ov sine phravdo hem ki leste sine jekh poraka (Zah. 5:3). Adaja sine jekh seriozno poraka baši osuda. Ko purano vreme, o manuša obično pišinena sine samo ki jekh strana taro svitok. Ama, akaja poraka sine but važno, adaleske sine pišimi taro solduj strane ko svitok.

O čačutne sluge e Devleskere na valjani te čoren (Dikh o pasusija 5-7)

5, 6. Sar dikhela o Jehova ko čoribe?

5 Čitin Zaharija 5:3, 4. Sa o manuša tane odgovorna anglo Devel bašo ple postapke. Akava posebno važinela e Devleskere slugenge, soske ola phiravena leskoro anav. Ola mangena le hem džanena kaj o čoribe anela ladž leskere anaveske (Izr. 30:8, 9). Nesave manuša mislinena kaj nane pogrešno te čoren ako isi len šukar pričina. Ama, bizi razlika tari savi pričina nekoj čorela, ov sikavela kaj leske tani považno leskiri alčno želba, a na o Jehova, Leskoro anav hem Leskoro zakoni.

6 Dali primetingjan kaj ko Zaharija 5:3, 4 pišinela kaj i arman ka „khuvel ko kher e čoreskoro“ hem kaj  „ka ačhovel ko leskoro kher hem ka uništinel le“? Adava značinela kaj o Jehova šaj te otkrinel hem te osudinel sekas so postapinela pogrešno maškar leskoro narodo. Čak ako nekoj so čorela šaj te garavel adava tari policija, taro gazda ki buti, taro starešine ili taro roditelija, našti te garavel taro Jehova. O Devel ka kerel sekova čoribe te ovel otkrimo (Evr. 4:13). Amen uživinaja te ova maškaro manuša kola so trudinena pe te oven česna ko sa! (Evr. 13:18).

7. Sar šaj te izbegina i „arman“ taro svitok so letinela?

7 O Jehova mrzinela o čoribe. Amenge tano čest te živina sprema e Jehovaskere merilija bašo adava soj ispravno a soj pogrešno hem te pazina te na kera ništo so ka anel ladž e Devleskere anaveske. Ako keraja agjaar ka izbegina i „arman“ ili i osuda so ka anel la o Jehova upro okola so na šunena le.

IKER TUT KO TLO LAFI „TARO DIVE KO DIVE“

8-10. a) Soj tani i zakletva? b) Savi zakletva phaglja o Sedekija?

8 O svitok so letinela ingarela jekh predupreduvanje okolenge so dena „hovavni zakletva“ e Devleske ko anav (Zah. 5:4). Zakletva tano keda nekoj dela sovli te šaj te sikavel kaj adava so vakerela tano čače, ili kaj ka kerel ili nane te kerel nesavi buti.

9 Te del pe zakletva ko e Jehovaskoro anav tani but seriozno buti. Asavki zakletva dengja o Sedekija, o posledno cari so vladingja ko Erusalim.  Ov dengja zakletva ko e Jehovaskoro anav kaj ka ovel poslušno e careske taro Vavilon. Ama, o Sedekija na ikergja pe ki pli zakletva hem phaglja o sojuz so kergja le e vavilonsko carea. Adaleske, o Jehova vakergja kaj o Sedekija ka merel ko Vavilon (Ezek. 17:16).

10 O Jehova adžikergja o Sedekija te ikerel pe ki zakletva so dengja la ko leskoro anav (2. Let. 36:13). Namesto adava, o Sedekija phaglja pli zakletva hem rodingja taro Egipet te pomožinel leske te oslobodinel pe taro Vavilon. Ama, o Egipet našti sine te kerel adava (Ezek. 17:11-15, 17, 18).

11, 12. a) Kova tano o najvažno vetuvanje so daja le? b) Sar šaj sekova dive te živina sprema o zavet so dengjem le e Jehovaske?

11 Taro adava so slučingja pe e Sedekijaske sikljovaja kaj o Jehova šunela o vetuvanja so daja len. Ako mangaja te kera leskiri volja, valjani te kera adava so vetinaja (Ps. 76:11). O najvažno vetuvanje so šaj te da le tano amaro zavet kaj ka služina leske zasekogaš, bizi razlika so ka slučinel pe amenge ko životo.

12 Sar šaj te ikera amaro vetuvanje so dengjem e Jehovaske? „Taro dive ko dive“ arakhljovaja ko bare ili tikne ispitija. O način sar reagirinaja ko akala ispitija sikavela kobor tano zoralo amaro amalipe e Jehovaja (Ps. 61:8). Na primer, so ka kere ako nekoj ki buti ili ki škola počminela te flertujnel tuja? Dali ka avel tuke šukar asavko vnimanie ili ka odbine le hem ka sikave kaj mangea te šune e Jehova? (Izr. 23:26). Ili so ako samo tu tari tli familija služinea e Jehovaske? Dali molinea e Jehova te pomožinel tut ponadari da te postapine sar so mangela ov? Bizi razlika ki savi situacija sian, dali sekova dive sian blagodarno e Jehovaske bašo leskoro mangipe hem vodstvo? Dali sekova dive odvojnea tuke vreme te čitine i Biblija? Ko nesavo način, akava tano delo taro amaro zavet so dengjem le e Jehovaske. Keda šunaja e Devle hem daja le amaro najšukar, sikavaja kaj mangaja le hem kaj siem leskere sluge. Te obožavina e Jehova tano amaro način sar živinaja. Adaleske so siem verna e Jehovaske ov vetinela amenge but šuži idnina (5. Moj. 10:12, 13).

O Jehova dengja amenge primer kaj valjani te ispolnina amare vetuvanja

13. So šaj te sikljova tari šovto vizija so dikhlja o Zaharija?

13 I šovto vizija taro Zaharija pomožinela amen te haljova kaj ako mangaja e Jehova, nane te čora hem ka ikera amen ko adava so vetingjem. Isto agjaar, sikljovaja kaj iako o Izraelcija kergje but greške, o Jehova ačhilo ko plo lafi hem na mukhlja ple narodo. Ov halilo kaj ola sine ki phari situacija soske živingje maškar o dušmanja. O Jehova dengja amenge primer kaj valjani te ispolnina amare vetuvanja. Šaj te ova sigurna kaj ov ka pomožinel amenge te kera adava. Jekh način sar pomožinela  amenge tano adava so dela amen nadež baši idnina. Panda hari, ov ka čhivel krajo sa e lošnipaske ki Phuv. Akaja nadež tani istaknimi ki javer vizija so dikhlja o Zaharija.

O JEHOVA CIDELA O LOŠNIPE

14, 15. a) So dikhlja o Zaharija ki eftato vizija? (Dikh i dujto slika ko početok tari statija.) b) Koj sine i džuvli so bešela sine andre ki korpa hem soske o angeli phanlja i korpa?

14 Otkeda o Zaharija dikhlja o svitok so letinela, jekh angeli vakergja leske: „Dikh upre“. Tegani o Zaharija dikhlja jekh korpa so vikinela pe „efa“. (Čitin Zaharija 5:5-8.) La sine la okruglo kapako kerdo taro olovo. Keda o kapako phravdilo, o Zaharija dikhlja kaj andre ki late bešela sine jekh džuvli. O angeli objasningja e Zaharijaske kaj i džuvli ki korpa tani o „Lošnipe“. Zamislin tuke kobor darandilo o Zaharija keda dikhlja kaj i džuvli manglja te ikljol tari korpa! Ama, o angeli sigate guringja e džuvlja andre ki korpa hem phanlja i korpa e phare kapakoja taro olovo. So značinela akava?

15 Akaja vizija uverinela amen kaj o Jehova nane te mukhel te kerel pe lošnipe maškar e Devleskoro narodo. Ako o Jehova dikhela nešto lošno, ov sigate ka cidel le (1. Kor. 5:13). O angeli sikavgja akava adalea so sigate phanlja i korpa e phare kapakoja taro olovo.

O Jehova vetingja kaj i čačutni religija ka ačhovel čisto (Dikh o pasusija 16-18)

16. a) So ulo e korpaja? (Dikh i trito slika ko početok tari statija.) b) Kote ingargje i korpa o džuvlja e phakencar?

16 Palo adava o Zaharija dikhlja duj džuvlja so sine len zorale phaka sar štrkoskere phaka. (Čitin Zaharija  5:9-11.) Akala džuvlja sine but pojaver tari lošno džuvli so sine ki korpa. Ola ale, vazdingje i korpa e „Lošnipaja“ hem letingje. Kote ingargje i korpa? „Ki phuv Senar“, ili ko Vavilon. Soske ingargje la adari?

17, 18. a) Soske o Vavilon sine than so odgovorinela bašo „Lošnipe“? b) So sian odlučno te kere?

17 Ko vreme e Zaharijaskoro e Izraelconge sine lokho te haljoven soske o „Lošnipe“ sine ingardo ko Vavilon. Ola džanena sine kaj adaja lošno diz tani pherdi nemoral hem idolopoklonstvo. O Zaharija hem o javera Evreija so živinena sine adari sekova dive borinena pe sine protiv o pagansko vlijanie. Adaleske, akaja vizija sine garancija kaj o Jehova nane te dozvolinel i čačutni religija te meljargjovel.

18 I vizija isto agjaar setinkergja e Evreen kaj len da isi len odgovornost te ačhoven duhovno čista. E Devleskere sluge na smejnena hem nane te mukhen te ovel lošnipe maškar lende. O Jehova angja amen ki leskiri čisto organizacija, kote so osetinaja leskoro mangipe hem zaštita. Sekova jekh amendar isi le odgovornost te pomožinel oj te ačhovel čisto. Maškar e Devleskoro narodo nane than bašo lošnipe.

ČISTO NARODO SO FALINELA E JEHOVA

19. So značinena amenge avdive o vizie so dikhlja o Zaharija?

19 I šovto hem i eftato vizija so dikhlja o Zaharija tane seriozno predupreduvanje okolenge so kerena lošna bukja. O Jehova nane te mukhel o lošnipe te postojnel zasekogaš. Amen valjani te mrzina o lošnipe soske siem leskere sluge. Akala vizie isto agjaar uverinena amen kaj ako trudinaja amen te kera amare Dadeskiri volja, ov ka zaštitinel amen hem ka del amen bereketija. Iako nane lokho te ačhova čista ko akava lošno sveto, šaj te uspejna ko adava soske pomožinela amen o Jehova! Ama, sar šaj te ova sigurna kaj i čačutni religija ka ačhovel? Kotar džanaja kaj o Jehova ka zaštitinel pli organizacija ki bari nevolja? Bašo akala pučiba ka kera lafi ki statija so avela.