Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  noemvri 2017

Ma razmislin sar o manuša taro sveto

Ma razmislin sar o manuša taro sveto

Pazinen nekoj te na zarobinel tumen preku i filozofija hem o hovavne hem čuče lafija akale svetoskere (KOL. 2:8)

GILJA: 38, 31

1. Savo sovet dengja o apostol Pavle e hristijanenge taro Kolosi? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

O APOSTOL Pavle pišingja e hristijanenge taro Kolosi džikote sine phanlo ko Rim otprilika ko 60 ili 61 berš a.e. Ov objasningja lenge soske valjani te ovel len „sposobnost bašo haljojbe so dela o duho“, ili javere lafencar sposobnost te dikhen ko bukja sar so dikhela o Jehova (Kol. 1:9). O Pavle vakergja: „Adava vakerava le te našti nikoj te hovavel tumen hovavne lafencar. Pazinen nekoj te na zarobinel tumen preku i filozofija hem o hovavne hem čuče lafija kola so avena taro manušikane tradicie, taro razmisluvanje akale svetoskoro, a na taro Hristos“ (Kol. 2:4, 8). Palo adava o Pavle objasningja soske nesave pogrešna razmisluvanja taro sveto svidžinena pe bute manušenge. Na primer, nesave taro akala razmisluvanja pottikninena e manušen te mislinen kaj tane popametna hem pošukar taro javera. Adaleske o Pavle pišingja pismo e phralenge te šaj te pomožinel lenge te na razmislinen  sar o manuša taro sveto hem te na postapinen pogrešno (Kol. 2:16, 17, 23).

2. Soske ka kera lafi bašo nesave stavija so isi e manušen ko sveto?

2 E manušen so isi len akale svetoskoro razmisluvanje na mangena te šunen e Devleskere merilija. Ako na pazinaja, asavko razmisluvanje šaj hari pohari te tiknjarel amari vera. Sarine avaja ko kontakt akale svetoskere razmislibaja preku i televizija, o Internet, ki buti hem ki škola. Sar šaj te zaštitina amen taro asavko lošno vlijanie? Ki akaja statija ka dikha pandž stavija so isi e manušen ko sveto hem ka dikha sar šaj amen da te na razmislina agjaar.

DALI VALJANI TE VERUJNA KO DEVEL?

3. Savo stavi isi bute manušen avdive hem soske?

3 „Šaj te ovav šukar manuš bizo te verujnav ko Devel.“ Agjaar vakerena avdive but manuša ko sveto. Okola so vakerena agjaar šaj na razmislingje hor dali postojnela Devel, ama svidžinela pe lenge adava so šaj te keren sa so mangena. (Čitin Psalm 10:4.) Javera mislinena kaj tane popametna keda vakerena: „Šaj te ovav šukar manuš bizo te verujnav ko Devel“.

4. Sar šaj te pomožine nekaske so na verujnela kaj isi Stvoriteli?

4 Dali tano logično te verujna kaj nane Stvoriteli? Nesave manuša buninena pe keda o odgovor bašo akava pučibe rodena le ki nauka, soske oj dela različna informacie bašo akava. Ama, o čačipe tano ednostavno. Ako jekh obično kher valjani sine nekoj te kerel le, kobor poviše važinela adava bašo dživde organizmija. Čak o najednostavna dživde kletke tane posložena taro bilo kova kher, soske isi len sposobnost te keren nešto so o kher našti te kerel — te množinen pe. Akava značinela kaj o kletke šaj te kheden informacie hem te prenesinen len ko neve kletke te šaj ola da te množinen pe. Koj stvoringja e dživde kletken hem dengja len asavki sposobnost? I Biblija dela amen o odgovor: „Sekova kher nekoj kergja le, a okova so kergja sa tano o Devel“ (Evr. 3:4).

5. So šaj te vakera bašo stavi kaj na valjani te verujna ko Devel te šaj te džana soj tano šukar, a soj lošno?

5 So šaj te vakera bašo stavi kaj na valjani te verujna ko Devel te šaj te džana soj tano šukar, a soj lošno? Ki Biblija pišinela kaj čak e manušen so na verujnena ko Devel šaj te oven len šukar merilija (Rim. 2:14, 15). Na primer, nekoj šaj poštujnela hem mangela ple roditelen. Ama ako na poštujnela e Jehovaskere merilija, ov šaj te anel but lošna odluke (Isa. 33:22). But pametna manuša tane uverime kaj valjani amenge pomoš taro Devel te šaj te rešina o najbare problemija ko sveto. (Čitin Eremija 10:23.) Adaleske nikogaš na valjani te mislina kaj amen šaj te džana soj tano šukar bizo te verujna ko Devel hem bizo te poštujna leskere merilija (Ps. 146:3).

DALI VALJANI AMENGE RELIGIJA?

6. So mislinena but manuša baši religija?

6 „Šaj te ove bahtalo bizi religija.“ But manuša mislinena kaj i religija tani dosadno hem nane korisno. Isto agjaar, but religie vakerena kaj isi pekol, terinena e manušen te den pare hem te poddržinen e političaren. Adaleske, na valjani te iznenadinel amen adava so sa poviše manuša vakerena kaj tane bahtale bizi religija! Ola šaj vakerena: „Me verujnava ko Devel, ama na mangava te ovav ki nesavi religija“.

7. Sar šaj i čačutni religija te kerel tut bahtalo?

 7 Dali čače šaj te ova bahtale bizi religija? Točno tano adava kaj o manuš šaj te ovel bahtalo bizi hovavni religija. Ama, nikoj našti te ovel čače bahtalo ako nane amal e Jehovaja, „o bahtalo Devel“ (1. Tim. 1:11). Sa so kerela o Jehova tano ki korist e javerenge. Sar leskere sluge, amen da siem bahtale soske trudinaja amen te pomožina e javerenge (Dela 20:35). Na primer, razmislin sar i čačutni religija pomožinela jekhe familijake te ovel bahtali. Tari Biblija sikljovaja sar te ova verna amare bračno partnereske hem te poštujna le, šukar te vospitina amare čhaven hem te sikava čačutno mangipe amare familijake. I čačutni religija pomožinela e Jehovaskere slugenge te oven ko mir jekh jekhea ko sobranie hem te sikaven mangipe pumare phralenge. (Čitin Isaija 65:13, 14.)

8. Sar o lafija taro Matej 5:3 šaj te pomožinen amenge te haljova so čače kerela e manušen bahtale?

8 Znači, šaj li nekoj te ovel čače bahtalo bizo te služinel e Devleske? Razmislin so kerela e manušen bahtale. Nesave uživinena ki pli kariera, ko sport ili ko nesavo hobi. Javera osetinena pe šukar keda šaj te pomožinen ple familijake hem ple amalenge. Iako akala bukja kerena te osetina amen šukar, ola nane sa ko životo. Amen razlikujnaja amen taro životne, adaleske šaj te pendžara amare Stvoritele hem te služina leske. Bahtale siem keda keraja adava soske agjaar siem stvorime. (Čitin Matej 5:3.) Na primer, siem bahtale hem ohrabrime keda amare phralencar hem phenjencar služinaja e Jehovaske (Ps. 133:1). Isto agjaar, bahtale siem so isi amen phralipe ko celo sveto hem so siem delo lestar, so vodinaja moralno čisto životo hem so isi amen but šuži nadež.

DALI VALJANI AMENGE MERILIJA BAŠO MORAL?

9. a) Savo stavi isi bute manušen bašo seksualna odnosija? b) Soske e Devleskoro Lafi zabraninela o seksualna odnosija avri taro brako?

9 „So isi pogrešno ko adava te ovel tut seks avri taro brako?“ O manuša šaj ka vakeren amenge: „Soske sien doborom stroga? Uživinen ko životo“. Ama, e Devleskoro Lafi zabraninela o seksualno nemoral. * (Dikh i fusnota.) (Čitin 1. Solunjanite 4:3-8.) E Jehova isi le pravo te del zakonija soske ov kergja amen. Ov vakerela amenge kaj samo e rome hem romnja soj ko brako šaj te oven len seksualna odnosija. O Jehova dela amenge zakonija adaleske so mangela amen. Ov džanela kaj amaro životo ka oven pošukar ako šunaja adala zakonija. Keda jekh familija šunela e Devleskere zakonija, tegani ka ovel la mangipe, poštovanje hem sarine ka osetinen pe sigurna. O Devel ka kazninel adalen so namerno phagena leskere zakonija (Evr. 13:4).

10. Sar šaj jekh Devleskoro sluga te arakhel pe taro seksualno nemoral?

10 I Biblija sikavela amen sar te arakha amen taro seksualno nemoral. Valjani te pazina so dikhaja. O Isus vakergja: „Sekova jekh so dikhela ki džuvli hem mislinela peske te pašljol laja,  ov više kergja laja preljuba ple vileste. Adaleske, ako tli desno jakh čhivela tut te grešine, ikal la hem frde la tutar“ (Mat. 5:28, 29). Znači, na valjani te dikha pornografija ili te šuna gilja so isi len nemoralno teksti. O Pavle pišingja: „Celosno ciden tumendar o želbe kola so avena taro telo: o seksualno nemoral, o melalipe, i nekontrolirano seksualno strast“ (Kol. 3:5). Isto agjaar, valjani te pazina bašo so razmislinaja hem bašo so keraja lafi (Ef. 5:3-5).

DALI VALJANI TE OVEL AMENGE NAJVAŽNO I KARIERA KO SVETO?

11. Soske šaj te manga te ovel amen uspešno kariera?

11 „Te šaj te ovel tut bahtalo životo, valjani tuke uspešno kariera.“ O manuša šaj vakerena kaj valjani te ovel amen uspešno kariera ko sveto koja so šaj te pomožinel amenge te ova poznata, vlijatelna hem barvale. But džene mislinena kaj našti te oven bahtale ako nane len uspešno kariera, adaleske šaj amen da te počmina te razmislina sar lende.

12. Dali i uspešno kariera ka kerel tut bahtalo?

12 Dali tano točno adava kaj i kariera koja so pomožinela tuke te ove vlijatelno ili poznato šaj te kerel tut bahtalo? Na. Ma bistre kaj o Satana manglja te ovel vlijatelno hem poznato. Ki nesavi smisla ov dobingja adava so manglja. Ama, ov nane bahtalo, nego holjamo (Mat. 4:8, 9; Otk. 12:12). Tari javer strana, razmislin kobor siem bahtale amen keda sikavaja e javeren bašo Devel hem baši but šuži idnina koja so vetinela la amenge. Nijekh kariera ko sveto našti te kerel tut doborom bahtalo. Isto agjaar, te šaj te ovel len šukar kariera, o manuša but puti natprevarinena pe, ovena agresivna hem ljubomorna. Ama, ko krajo palem na osetinena pe šukar. I Biblija vakerela kaj adava tano „prastajbe pali bavlal“ (Prop. 4:4).

13. a) Sar valjani te dikha ki amari buti? b) So kergja e Pavle čače bahtalo?

13 Džangjola pe, valjani te kera buti te šaj te preživina hem nane pogrešno te birina buti koja so mangaja la. Ama, amari buti na valjani te ovel amenge najvažno ko životo. O Isus vakergja: „Nijekh našti te služinel duje gospodarenge, soske ili ka mrzinel e jekhe, a ka mangel e javere, ili ka ovel phanlo e jekhea, a e javere nane te mangel. Našti te služinen e Devleske hem e barvalipaske“ (Mat. 6:24). Ako amenge tano najvažno te služina e Jehovaske hem te sikava e javeren baši Biblija, adava ka kerel amen but bahtale. O apostol  Pavle osetingja pe agjaar. Keda sine terno, najvažno sine leske te ovel le uspešno kariera. Palo nesavo vreme, ov ulo čače bahtalo keda dikhela sine sar e Devleskiri poraka meninela e manušengoro životo kolenge so propovedinela sine. (Čitin 1. Solunjanite 2:13, 19, 20.) Nijekh kariera ko sveto našti te kerel amen doborom bahtale.

Bahtale siem keda pomožinaja e javerenge te sikljoven bašo Devel (Dikh o pasusija 12-13)

DALI O MANUŠA ŠAJ TE REŠINEN O PROBLEMIJA KO SVETO?

14. Soske but manuša mangena te mislinen kaj šaj korkori te rešinen ple problemija?

14 „O manuša šaj korkori te rešinen ple problemija.“ But džene mangena te mislinen agjaar. Soske? Soske ako akava tano točno, adava ka značinel kaj na valjani amenge o Devel hem kaj šaj te kera sa so mangaja. Šaj šungjan sar o manuša vakerena kaj isi sa pohari vojne, kriminal, nasvalipa hem čorolipe. Ko jekh izveštaj pišinela: „O manuša džana ko pošukar soske odlučingje te keren o sveto pošukar than živibaske“. Dali akava tano čače? Dali o manuša konečno halile sar te rešinen o problemija ko sveto? Te dikha savi tani i situacija.

15. Soske šaj te vakera kaj o problemija ko sveto tane but bare?

15 Vojne: Ko solduj svetska vojne, mule poviše taro 60 milionija manuša. Ko 2015 berš, 12,4 milionija manuša valjani sine te našen taro ple khera adaleske so sine vojna ili progonstvo. Agjaar, o broj e manušengoro so mora sine te našen taro pumare khera barilo ko  65 milionija. Kriminal: Ko nesave thana, nesave vrste kriminal pohari kerena pe. Ama, javera vrste kriminal, sar soj o kompjutersko kriminal, o nasilstvo ki familija, o terorizam hem i korupcija, sa poviše kerena pe. Nasvalipa: Čače tano adava kaj o manuša arakhle iljači bašo nesave nasvalipa. Ama, ko 2013 berš, jekh izveštaj vakergja kaj sekova berš enja milionija manuša poterne taro 60 berša merena taro nasvalipa ko srce, mozočen udar, rako, problemija dišibaja hem dijabetes. Čorolipe: I Svetsko banka vakergja kaj ko 1990 berš, samo ki Afrika sine 280 milionija manuša so sine but čorole. A ko 2012 berš adava broj barilo hem sine 330 milionija.

16. a) Soske samo e Devleskoro Carstvo šaj te rešinel o problemija ko sveto? b) So vakergje o Isaija hem jekh psalmisti kaj ka kerel e Devleskoro Carstvo?

16 Sa akala problemija na valjani te iznenadinen amen. Avdive, o ekonomska hem o politička organizacie vodinena len sebična manuša. Ola našti te čhinaven o vojne, o kriminal, o nasvalipa hem o čorolipe. Samo e Devleskoro Carstvo šaj te kerel adava. Razmislin bašo sa o bukja so ka kerel o Jehova e manušenge. Vojne: E Devleskoro Carstvo ka cidel sa o pričine bašo vojne, sar soj i sebičnost, i korupcija, o patriotizam, i hovavni religija hem o Satana (Ps. 46:8, 9). Kriminal: Panda avdive, e Devleskoro Carstvo sikavela milionija manušen te mangen pe hem te ovel len doverba maškar peste. Nane nijekh javer vlada so šaj te kerel akava (Isa. 11:9). Nasvalipa: O Jehova panda hari ka del ple narodoske sovršeno sastipe (Isa. 35:5, 6). Čorolipe: O Jehova ka čhinavel o čorolipe hem ka kerel sa leskere sluge te oven bahtale hem te oven paše amala lea. Akava tano nešto so našti te kinel pe parencar (Ps. 72:12, 13).

„TE DŽANEN SAR TE ODGOVORINEN“

17. So valjani te kera te šaj te na razmislina sar o manuša taro sveto?

17 Ako šunea nesavo stavi soj pojaver taro adava ko so verujnea, dikh so vakerela i Biblija baši adaja tema. Ker lafi bašo adava nesave zrelo phralea ili phenjaja. Razmislin soske e manušen isi len asavko stavi, soske adava tano pogrešno hem sar šaj ma te razmisline tu da agjaar. Šaj te zaštitina amen te na razmislina sar o manuša taro sveto agjaar so ka kera adava so vakergja o Pavle: „Ponašinen tumen mudro adalencar soj avri taro sobranie... te džanen sekaske sar te odgovorinen“ (Kol. 4:5, 6).

^ pas. 9 Nesave bibliska preveduvačija čhivgje o stihija taro Jovan 7:53 — 8:11 ko nesave prevodija tari Biblija kola so na sine delo taro spisija ki originalno čhib, adaleske na bešena ko revidirimo Prevod Nov svet ki anglisko čhib. Nesave manuša so čitingje akala stihija, pogrešno halile kaj samo manuš soj bizo grevo šaj te krivinel nekas baši preljuba. Ama, o Zakoni so o Devel dengja le e Izraelconge vakerela sine: „Ako nekas astargje sar pašljola džuvljaja koja soj javereskiri romni, solduj valjani te oven mudarde“ (5. Moj. 22:22).