Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  noemvri 2017

Ma mukh ništo te čhinavel tut te dobine i nagrada

Ma mukh ništo te čhinavel tut te dobine i nagrada

Ma mukhen nikoj te čhinavel tumen te dobinen i nagrada (KOL. 2:18)

GILJA: 122, 139

1, 2. a) Koja nagrada adžikerena e Devleskere sluge? b) So pomožinela amenge te na bistra i nagrada? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

E POMAZANIKON isi len but šuži nadež. O apostol Pavle baši akaja nadež vakergja kaj tani „nagrada taro Devel, o životo ko nebo“ (Fil. 3:14). O Isus Hristos hem o pomazanikija taro nebo ka vladinen ko leskoro Carstvo hem ka pomožinen e manušenge te oven sovršena (Otk. 20:6). Akaja tani čače but šuži nadež! E javere bakhren isi len nadež te živinen večno ko raj ki Phuv. Ola but radujnena pe baši akaja nagrada! (2. Pet. 3:13).

2 Te šaj te pomožinel e pomazanikonge te ačhoven verna hem te dobinen i nagrada, o Pavle vakergja lenge: „Mislinen ko adava soj ko nebo“ (Kol. 3:2). Ola valjani sine te mislinen ki pli skapoceno nadež te živinen ko nebo (Kol. 1:4, 5). Keda e Devleskere sluge razmislinena  bašo bereketija so vetingja len o Jehova, adava pomožinela lenge te na bistren i nagrada, bizi razlika dali isi len nadež te živinen ko nebo ili ki Phuv (1. Kor. 9:24).

3. Savo sovet dengja o Pavle e hristijanenge?

3 Isto agjaar, o Pavle sovetingja e hristijanen te arakhen pe taro sa adava so šaj te čhinavel len te dobinen i nagrada. Na primer, ov pišingja e phralenge taro Kolosi bašo hovavne hristijanja kola so mangle te keren e Devleskiri volja agjaar so ikerena sine e Mojsejeskoro zakoni namesto te sikaven vera ko Hristos (Kol. 2:16-18). O Pavle isto agjaar pišingja bašo bukja kola so šaj avdive da te čhinaven amen te dobina i nagrada taro Devel. Ov objasningja sar te borina amen e nemoralna želbencar hem so te kera keda isi amen problemija ki familija ili e phralencar ko sobranie. O sovetija so dengja len o Pavle šaj te koristinen amenge avdive. Adaleske te dikha nesave taro akala korisna sovetija soj tane pišime ko leskoro pismo e phralenge ko Kolosi.

CIDEN TUMENDAR O NEMORALNA ŽELBE

4. Soske o nemoralna želbe šaj te čhinaven amen te dobina i nagrada?

4 Otkeda o Pavle setinkergja e hristijanen baši lengiri šuži nadež, ov pišingja: „Celosno ciden tumendar o želbe so avena taro telo: o seksualno nemoral, o melalipe, i nekontrolirano seksualno strast, i lošno želba hem i želba te ovel tumen sa poviše hem poviše“ (Kol. 3:5). O nemoralna želbe šaj te oven but silna hem šaj te anen dži ko adava te našava amaro amalipe e Jehovaja hem amari nadež baši idnina. Jekh phral so kergja nemoral hem palo nesavo vreme irangja pe ko sobranie vakergja: „O nemoralna želbe doborom silno vlijajngje upri mande so uljum svesno so kerava čak otkeda sine but kasno“.

5. Sar šaj te zaštitina amen ko opasna situacie?

5 Valjani posebno te pazina ako arakhljovaja ko situacie kola so šaj te čhiven amen te phaga e Jehovaskere merilija. Na primer, keda duj džene tane ki vrska, mudro tano panda taro početok te čhiven peske jasna granice bašo bukja sar soj o pipibe ili o čumibe. Isto agjaar, valjani angleder te čhiven peske razumna granice te šaj te na anen pe ko situacie te ačhoven korkori ko thana kote so nikoj našti te dikhel len (Izr. 22:3). Javera opasna situacie šaj te oven keda nesavo Jehovaskoro svedoko valjani te džal ko službeno drumo ili te kerel buti nekasaja taro sprotivno pol (Izr. 2:10-12, 16). Sar šaj te zaštitine tut ko asavke situacie? Vaker kaj sian e Jehovaskoro svedoko. Ponašin tut pristojno hem nikogaš ma bistre kaj o flertujbe šaj te anel dži ko bare posledice. Isto agjaar valjani te pazina ko situacie keda osetinaja amen korkori ili tažna. Ko asavke momentija šaj mangaja nekoj te sikavel amenge kaj ceninela amen. Šaj osetinaja doborom bari potreba taro vnimanie so siem spremna te prifatina bilo kaskoro vnimanie. Akava tano opasno. Ako osetinea tut nekogaš agjaar, ma ker ništo so ka čhinavel tut te dobine i nagrada. Rode pomoš taro Jehova hem taro phralja hem phenja. (Čitin Psalm 34:18; Izreki 13:20.)

6. So na valjani te bistra keda birinaja zabava?

6 Te šaj celosno te cida o nemoralna  želbe, valjani te arakha amen tari nemoralno zabava. Avdive, baro delo tari zabava so isi ko sveto tani slično ko adava so kerela pe sine ko Sodom hem Gomor (Juda 7). Okola so kerena asavki zabava sikavena o seksualno nemoral sar nešto soj normalno hem nane opasno. Adaleske, sekogaš valjani te pazina. Na valjani te prifatina bilo koja zabava so nudinela amenge o sveto. Namesto adava, valjani te birina zabava koja nane te čhinavel amen te dobina i nagrada — o večno životo (Izr. 4:23).

„URAVEN TUMEN KO MANGIPE“ HEM LJUBEZNOST

7. Save problemija šaj te oven ko sobranie?

7 Baro bereketi tano adava so siem delo tari e Jehovaskiri organizacija. Amen proučinaja e Devleskoro Lafi ko sostanokija hem mangipaja poddržinaja jekh jekhe. Akava pomožinela amenge te na bistra i nagrada. Ama, ponekogaš slučinena pe bukja kola so šaj te anen dži ko problemija maškar o phralja hem o phenja. Ako na rešinaja akala problemija, ola lokhe šaj te anen dži ko adava te ikera holi nekaske. (Čitin 1. Petrovo 3:8, 9.)

8, 9. a) Kola osobine ka pomožinen amenge te dobina i nagrada? b) So ka pomožinel amenge te ikera o mir ko sobranie ako nesavo phral ili phen dukhavgja amen ple lafencar ili ponašibaja?

8 Na valjani te mukha adava so siem holjame nekaske te čhinavel amen te dobina i nagrada. O Pavle vakergja so valjani te kera: „Adaleske so sien birime taro Devel, čista hem mangle, uraven tumen ko sočuvstvo, mangipe, ljubeznost, poniznost, ma holjanen sigate hem oven strpliva. Trpinen tumen jekh jekhea hem celo vilea prostinen tumenge čak keda nekoj ka vredžinel tumen. Sar o Jehova spremno so prostingja tumenge, agjaar keren tumen da. Ama, osven sa akava, uraven tumen ko mangipe, soske o mangipe kerela o manuša te oven ko sovršeno jekhipe“ (Kol. 3:12-14).

9 O mangipe hem i ljubeznost šaj te pomožinen amenge te prostina e javerenge. Ako nesavo phral ili phen dukhavgja amen ple lafencar ili ponašibaja, šaj te setina amen ko situacie keda amen da vakergjem ili kergjem o isto e javerenge. Na siem li blagodarna e phralenge hem e phenjenge so mangipaja prostingje amenge? (Čitin Propovednik 7:21, 22.) Blagodarna siem so o Hristos mangipaja pomožinela e Devleskere slugenge te ovel len jekhipe (Kol. 3:15). Sarine mangaja e isto Devle, propovedinaja o isto haberi hem isi amen o ista problemija. Ako sikavaja mangipe hem ljubeznost hem ako prostinaja jekh jekheske, o jekhipe ko sobranie ka ovel pozoralo hem ka šaj ponadari da te mislina ki nagrada.

10, 11. a) Soske i ljubomora tani opasno? b) So valjani te kera te na mukha i ljubomora te čhinavel amen te dobina nagrada?

10 Ki Biblija isi primerija kola so sikavena kaj i ljubomora šaj te čhinavel amen te dobina i nagrada. Na primer, o Kain ulo ljubomorno e Aveleske hem mudargja le. O Korej, o Datan hem o Aviron sine ljubomorna e Mojsejeske hem buningje pe protiv leste. O Saul, sine ljubomorno e Davideske hem manglja te mudarel le. Adaleske, na valjani te iznenadinel amen adava so vakerela e Devleskoro Lafi: „Kote so isi ljubomora hem akošibe, adathe nane redo hem isi razna lošna bukja“ (Jak. 3:16).

 11 Ako trudinaja amen te bajrara amaro mangipe hem te ova ljubezna, nane lokheste te ova ljubomorna. E Devleskoro Lafi vakerela: „O mangipe tano strplivo hem ljubezno. O mangipe nane ljubomorno“ (1. Kor. 13:4). Ako mangaja i ljubomora te na ovel delo amendar, valjani te trudina amen te dikha ko bukja sar so dikhela o Jehova. Ko amare phralja hem phenja valjani te dikha sar delija taro isto telo, a adava tano o sobranie. I Biblija vakerela: „Ako nesavo delo tano falimo, sa o javera delija tane bahtale lea“ (1. Kor. 12:16-18, 26). Znači, ako slučinela pe nešto šukar jekhe phraleske, amen nane te ova leske ljubomorna, nego ka ova bahtale lea. Razmislin bašo šukar primer so dengja o Jonatan, o čhavo e Sauleskoro. O Jonatan na sine ljubomorno keda o David sine birimo te ovel cari ko leskoro than. Ov čak ohrabringja hem poddržingja e Davide (1. Sam. 23:16-18). Dali šaj amen da te sikava mangipe hem ljubeznost sar o Jonatan?

DOBINEN I NAGRADA SAR FAMILIJA

12. Kova sovet tari Biblija šaj te pomožinel amenge te dobina i nagrada sar familija?

12 Keda sarine tari familija ikerena pe ko merilija tari Biblija, maškar lende ka ovel mir, bahtalipe, hem ka šaj te dobinen i nagrada taro Devel. O Pavle dengja akava mudro sovet e familienge: „Tumen romnjalen, šunen tumare romen, sar so adžikerela o Gospodari. Tumen romalen, mangen tumare romnjen hem ma ponašinen tumen lencar grubo. Tumen čhavalen, šunen tumare roditelen ko sa, soske agjaar mangela o Gospodari. Tumen o dada, ma holjankeren tumare čhaven, hem adalea te razočarinen len“ (Kol. 3:18-21). Sigurno ka složine tut kaj o sovet so pišingja le o Pavle šaj te pomožinel sarinenge ki familija.

13. Sar šaj jekh phen te pomožinel ple romeske kova so na služinela e Jehovaske te mangel te ovel leskoro sluga?

 13 So šaj te kere ako mislinea kaj tlo rom, kova so na služinela e Jehovaske, na ponašinela pe tuja šukar? Dali ka kere pošukar i situacija ako holjanea hem akošea tut lea? Čak ako pobedinea ko adava akošibe, dali adalea ka ohrabrine le te služinel e Jehovaske? Verojatno na. Ama, ako sikavea kaj poštujnea le sar poglavari, ka pomožine te ovel mir ki tli familija hem ka faline e Jehova. Tlo šukar primer šaj ka ohrabrinel tle rome te mangel te služinel e Jehovaske hem tegani šaj zaedno te dobinen i nagrada. (Čitin 1. Petrovo 3:1, 2.)

14. So valjani te kerel jekh phral ako leskiri romni koja so na služinela e Jehovaske na poštujnela le?

14 So šaj te kere ako mislinea kaj tli romni, koja so na služinela e Jehovaske, na poštujnela tut? Dali mislinea kaj poviše ka poštujnel tut ako vikibaja mangea te sikave lake koj tano o gazda ko kher? Sigurno kaj na! O Devel adžikerela tutar te ove rom kova so mangela ple romnja hem postapinela sar o Isus (Ef. 5:23). Sar poglavari e sobranieskoro, o Isus sekogaš tano strplivo hem sikavela mangipe (Luka 9:46-48). Ako postapinea sar o Isus, šaj tli romni da ka mangel te služinel e Jehovaske.

15. Sar jekh phral šaj te sikavel ple romnjake kaj mangela la?

15 O Jehova vakerela e romenge: „Tumen romalen, mangen tumare romnjen hem ma ponašinen tumen lencar grubo“ (Kol. 3:19). Jekh šukar rom sikavela kaj ceninela ple romnja agjaar so šunela la keda oj kerela lafi hem sikavela lake kaj leske tano važno adava so oj mislinela (1. Pet. 3:7). Iako našti sekogaš te kerel adava oj so rodela lestar, adava so ka šunel la ka  pomožinel leske te anel pošukar odluke (Izr. 15:22). Jekh šukar rom na rodela tari pli romni te poštujnel le, nego trudinela pe te zaslužinel adava. Keda jekh rom mangela ple romnja hem ple čhaven, ola šaj te oven pobahtale hem šaj te dobinen i nagrada — o večno životo.

Sar šaj te na mukha o problemija ki familija te čhinaven amen te dobina i nagrada? (Dikh o pasusija 13-15)

TERNALEN — MA MUKHEN NIŠTO TE ČHINAVEL TUMEN TE DOBINEN I NAGRADA!

16, 17. Ternalen, so šaj te pomožinel tumenge te na holjanen sigate tumare roditelenge?

16 Ako sian tinejdžeri, so šaj te kere ako mislinea kaj tle roditelija na haljovena tut ili kaj tane but stroga tuja? Akava šaj doborom but nervirinela tut so čak pučea tut dali mangea te služine e Jehovaske. Ama, ako cidea tut taro Jehova, ka haljove kaj nikoj ko sveto na mangela tut poviše taro tle roditelija kola so služinena e Jehovaske hem taro phralja hem phenja ko sobranie.

17 Razmislin bašo akava: Ako tle roditelija nikogaš na poprajnena tut, sar ka džane dali čače grižinena pe tuke? (Evr. 12:8). Točno, ola nane sovršena hem adaleske šaj nervirinela tut o način sar vospitinena tut. Ama, ma dikh samo adava. Trudin tut te haljove soske kerena ili vakerena nešto. Ov smirimo hem ma reagirin nervozno. E Devleskoro Lafi vakerela: „O gogjaver manuš kontrolirinela ple lafija, o mudro manuš ačhovela smirimo“ (Izr. 17:27). Čhiv tuke cel te ove zrelo manuš kova so prifatinela sovetija hem sikljola lendar bizi razlika ko savo način tane vakerde (Izr. 1:8). Nikogaš ma bistre kaj tle roditelija kola so mangena e Jehova tane skapoceno poklon. Ola mangena te pomožinen tuke večno te živine.

18. Soske sian odlučno te na bistre i nagrada?

18 Bizi razlika dali isi amen nadež te živina ko nebo ili ko raj ki Phuv, sekole jekhe amendar adžikerela le but šuži idnina. Amari nadež tani sigurno soske adava vetingja amaro Stvoriteli, kova so vakerela: „I phuv ka ovel pherdi pendžaribaja bašo Jehova“ (Isa. 11:9). Panda hari sekova manuš ka ovel sikavdo taro Devel. Čače vredinela te trudina amen te dobina adaja nagrada. Adaleske, nikogaš ma bistre so vetingja tuke o Jehova hem ma mukh ništo te čhinavel tut te dobine i nagrada!