Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Prifatin ukor te šaj te ove mudro

Prifatin ukor te šaj te ove mudro

Me čhave... prifatinen ukor te šaj te oven mudra (IZR. 8:32, 33)

GILJA: 56, 89

1. Sar šaj te ovel amen mudrost, hem sar ka koristinel amenge?

I MUDROST avela taro Jehova hem ov darežlivo dela la e javerenge. Ko Jakov 1:5 pišinela: „Ako nekaske tumendar falinela mudrost, neka rodel taro Devel, soske ov dela darežlivo sarinenge hem bizo te krivinel len“. Jekh način sar šaj te dobina mudrost tano agjaar so ka prifatina o ukor so dela amen o Devel. Asavki mudrost šaj te pomožinel amenge te na grešina e Jehovaske hem te ačhova lea paše (Izr. 2:10-12). Isto agjaar, ka ovel amen nadež bašo večno životo (Juda 21).

2. Sar šaj te sikljova te cenina o ukor so dela amen o Devel?

2 Ponekogaš, amari nesovršenost ili o način sar siem vospitime šaj te kerel te ovel amenge pharo te prifatina ukor ili te ovel amen ispravno stavi baši leste. Ama, keda ka osetina o bereketija taro ukor so dengja amen o Devel, tegani haljovaja kobor but mangela amen. Ko Izreki 3:11, 12 pišinela: „Mo čhavo, ma otfrlin o ukor taro Jehova... soske adalen kas so mangela o Jehova, len ukorinela“. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova mangela amenge o najšukar. (Čitin Evreite 12:5-11.) O Devel šukar pendžarela amen, adaleske leskoro ukor tano sekogaš ispravno. Ki akaja statija ka dikha: 1) soske tano važno te ovel  amen samodisciplina, 2) soske tano važno o roditelija te ukorinen pumare čhaven, 3) sar valjani te dikha ko sovet so dobinaja le ko sobranie hem 4) soj tano postrašno tari dukh so šaj te anel la o ukor.

I SAMODISCIPLINA TANI ZNAKO BAŠI MUDROST

3. Sar šaj jekhe čhave te ovel le samodisciplina? Vaker primer.

3 Ako isi amen samodisciplina, tegani isi amen kontrola upro adava sar ponašinaja amen hem sar razmislinaja. I samodisciplina nane osobina kolaja so bijangjovaja, nego valjani te trudina amen te ovel amen adaja osobina. Na primer, keda jekh čhavo sikljovela te vozinel točako, jekh taro roditelija obično ikerela o točako te na perel o čhavo. Ama, sar nakhela o vreme o čhavo sikljovela te ikerel ramnoteža hem o roditeli mukhela le nekobor sekundija korkori te vozinel. Keda o roditeli ka ovel sigurno kaj o čhavo siklilo te ikerel šukar ramnoteža, ov ka mukhel le korkori te vozinel. Slično agjaar, keda o roditelija strplivo vospitinena pumare čhaven agjaar sar so vakerela o Jehova, ola pomožinena lenge te ovel len samodisciplina hem mudrost (Ef. 6:4).

4, 5. a) Soske i samodisciplina tani važno delo tari „nevi ličnost“? b) Soske na valjani te razočarina amen čak ako grešinaja?

4 Akava važinela e manušenge da kola so sar vozrasna počmingje te služinen e Jehovaske. Iako šaj džinegde isi len samodisciplina, ola panda nane zrela hristijanja. Ama, keda počminena te uraven „i nevi ličnost“ hem trudinena pe te oven sar o Isus, ola ovena pozrela (Ef. 4:23, 24). I samodisciplina pomožinela amenge te sikljova „te otkažina amen taro sa adava so nane sprema e Devleskiri volja hem taro želbe e svetoskere hem te živina mudro, pravedno hem te ova verna e Devleske maškar akava avdisutno sveto“ (Tit 2:12).

5 Ama, sarine siem nesovršena (Prop. 7:20). Adaleske, ako grešinaja, adava na značinela kaj nane amen dovolno samodisciplina ili kaj ni hari nane amen akaja osobina. Ko Izreki 24:16 pišinela: „Ako o pravedniko perela hem efta puti, palem ka uštel“. So ka pomožinel leske „palem te uštel“? Na leskiri sila, nego e Devleskoro duho. (Čitin Filipjanite 4:13.) Jekh taro osobine so avena taro sveti duh tani i samokontrola — osobina koja soj tani but slično e samodisciplinaja.

6. Sar šaj te ova pošukar ko proučibe e Devleskoro Lafi? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

6 I molitva, o proučibe e Biblijakoro hem o hor razmislibe šaj isto agjaar te pomožinen amenge te ovel amen samodisciplina. Ama so ako amenge pharo te proučina i Biblija ili ako na mangaja te proučina? Na valjani te obeshrabrina amen. Ako dozvolinaja, o Jehova ka pomožinel amenge te ovel amen želba te proučina leskoro Lafi (1. Pet. 2:2). Molin e Jehova te ovel tut samodisciplina te šaj te arakhe vreme te proučine i Biblija. Ko početok šaj te počmine agjaar so ka proučine samo nekobor minutija. Sar so ka nakhel o vreme ka ovel tuke polokho hem ka počmine poviše te uživine ko proučibe. Sa poviše ka radujne tut ko momentija keda ka šaj korkori te razmisline bašo skapocena pouke taro Jehova (1. Tim. 4:15).

7. Sar šaj i samodisciplina te pomožinel amenge te ispolnina amare duhovna celija?

7 I samodisciplina pomožinela  amenge te ispolnina amare duhovna celija. Na primer, jekh dad halilo kaj našavgja pli revnost baši služba, adaleske čhivgja peske cel te ovel opšto pioneri. Sar pomožingja leske i samodisciplina? Ov čitinela sine statie taro amare spisanija baši pionersko služba hem molinela pe sine bašo adava. Agjaar ulo popaše e Jehovaja. Isto agjaar, služinela sine sar pomošno pioneri sekogaš keda šaj sine. Ov na mukhlja ništo te čhinavel le hem sine koncentririmo ki pli cel. Palo nesavo vreme počmingja te služinel sar opšto pioneri.

VOSPITINEN E ČHAVEN AGJAAR SAR SO VAKERELA O JEHOVA

O čhave na bijangjovena adalea te džanen soj ispravno a soj pogrešno, adaleske valjani te oven vospitime (Dikh o pasus 8)

8-10. So šaj te pomožinel e roditelenge te vospitinen pumare čhaven te služinen e Jehovaske? Vaker primer.

8 O Jehova dengja e roditelenge i odgovornost te vospitinen pumare čhaven agjaar sar so vakerela ov (Ef. 6:4). Akava tano but pharo ko avdisutno vreme (2. Tim. 3:1-5). Keda bijangjovena o čhave, ola na džanena soj ispravno a soj pogrešno hem lengiri sovest nane vežbimi. Adaleske valjani lenge ukor te šaj te oblikujnen la (Rim. 2:14, 15). Jekh biblisko izučuvači vakergja kaj o grčko  lafi soj prevedimo sar „ukor“ šaj te značinel te vospitinel pe e čhave te šaj te ovel zrelo manuš.

9 Keda o roditelija vospitinena mangipaja pumare čhaven, o čhave osetinena pe bezbedna. Ola sikljovena kaj i sloboda isi la granice hem kaj sa so kerena ko životo isi le ple posledice — šukar ili lošna. Adaleske tano but važno o roditelija te molinen e Jehova te pomožinel lenge džikote vospitinena pumare čhaven. Isi but sovetija bašo adava sar valjani te vospitinen pe o čhave hem adala sovetija zavisinena taro than kote so nekoj živinela. Isto agjaar, akala sovetija stalno meninena pe. Ama, o roditelija kola so šunena e Devle džanena sar te vospitinen pumare čhaven hem na potprinena pe ko iskustvo ili sovetija javere manušengere.

10 Šukar primer bašo adava dengja amen o Noe. Keda o Jehova vakergja leske te gradinel i arka, o Noe na džanlja sar te kerel adava. Adaleske, valjani sine te ovel le doverba ko Jehova. Ki Biblija čitinaja kaj o Noe kergja „baš agjaar“, ili kergja sa sar so vakergja leske o Jehova (1. Moj. 6:22). Savo sine o rezultati? O Noe uspejngja te gradinel i arka koja so spasingja le hem leskere familija. Ov isto agjaar sine uspešno roditeli. Soske? Adaleske so sine le doverba ki e Devleskiri mudrost. O Noe sikavgja šukar ple čhaven hem dengja lenge šukar primer, iako adava na sine lokho ko adava lošno sveto angleder o Potop (1. Moj. 6:5).

11. Soske o roditelija valjani te den pestar sa te vospitinen pumare čhaven?

11 Ako sian roditeli, sar šaj tu da te kere „baš agjaar“ sar so mangela o Jehova? Šun e Jehova. Mukh ov te pomožinel tuke te vospitine tle čhaven. Koristin o sovetija taro leskoro Lafi hem tari leskiri organizacija. Palo nesavo vreme, tle čhave verojatno ka oven tuke blagodarna bašo adava. Jekh phral pišingja: „But sium blagodarno mle roditelenge bašo način ko kova so vospitingje man. Dengje pestar sa te resen dži ko mlo vilo“. Ov vakerela kaj leskere roditelija pomožingje leske te ovel paše e Jehovaja. Džangjola pe, čak keda o roditelija kerena sa so šaj te vospitinen šukar pumare čhave, o čhavo šaj palem te odlučinel te cidel pe taro Jehova. Ama, o roditeli so dengja pestar sa šaj te ovel le čisto sovest hem te nadinel pe kaj jekh dive leskoro čhavo ka iranel pe ko Jehova.

12, 13. a) Ako nesavo čhavo tano isklučimo, sar šaj o roditelija te sikaven kaj tane poslušna e Devleske? b) Sar jekhe familijake koristingja adava so o roditelija ačhile poslušna e Jehovaske?

12 Jekh taro najphare ispitija baši poslušnost nesave roditelenge tano keda lengoro čhavo tano isklučimo. Jekh phen, kolakiri isklučimi čhaj geli peske kher­aldan, vakergja: „Probinava sine ko amare publikacie te arakhav opravduvanje te šaj te nakhavav poviše vreme me čhajaja hem me unukaja“. Ama lakoro rom ljubezno pomožingja lake te haljovel kaj ola nane više odgovorna pumare čhajake hem kaj valjani te oven verna e Jehovaske.

13 Palo nesavo vreme, i čhaj palem sine irami ko sobranie. Lakiri daj vakerela: „Akana javinela pe mange ili bičhalela mange porake skoro sekova dive! Oj but poštujnela me rome hem man adaleske so džanela kaj šungjem e Devle. Akana siem but paše“. Ako tlo čhavo tano isklučimo, ka ovel tut li „doverba ko Jehova celo vilea“? Ka sikave li e Devleske kaj na potprinea tut „ki tli godi“? (Izr. 3:5, 6). Na valjani  te bistre kaj o ukor taro Jehova sikavela amenge kobor tano mudro hem kobor mangela amen. Isto agjaar, nikogaš ma bistre kaj dengja ple Čhave sa e manušenge, adava značinela tle čhaveske da. O Devel mangela sekova jekh te dobinel večno životo. (Čitin 2. Petrovo 3:9.) Adaleske, tumen e roditelen ponadari da neka ovel tumen doverba ko ukor hem ko vodstvo so dela o Jehova, čak keda adava nane tumenge lokho. Poddržinen o ukor so avela taro Devel hem ma protivinen tumen leske.

KO SOBRANIE

14. Sar koristinena amenge o sovetija so dela amen o Jehova preku „o verno hem razborito robo“?

14 O Jehova vetingja kaj ka zaštitinel, ka sikavel hem ka grižinel pe bašo hristijansko sobranie. Adava kerela le ko nekobor načinija. Na primer, ov čhivgja ple Čhave te grižinel pe bašo sobranie, a o Isus postavingja „verno hem razborito robo“ te del duhovno hrana ko pravo vreme koja so pomožinela amenge te ačhova verna (Luka 12:42). Adava „robo“ dela amen korisna sovetija, ili opomene. Verojatno setinea tut ko nesavo govor so šungjan le ili ki nesavi statija so čitingjan la ko amare spisanija kola so pomožingje tuke te menine o način sar razmislinea hem postapinea. Šaj te ove bahtalo so kergjan akala promene soske adalea mukhljan e Jehovaske te ukorinel tut (Izr. 2:1-5).

15, 16. a) Sar šaj te ovel amen korist taro adava so kerena o starešine? b) Sar šaj te pomožina e starešinenge te oven bahtale džikote kerena pli odgovornost?

15 O Isus isto agjaar dengja starešine kola so mangipaja grižinena pe e sobranieske. I Biblija bašo akala phralja vakerela kaj tane „manuša dende sar poklon“ (Ef. 4:8, 11-13). Sar šaj te ovel amen korist taro adava so kerena o starešine? Jekh način tano agjaar so ka trudina amen te ovel amen sar lengiri vera hem ka dža palo lengoro šukar primer. Javer način tano agjaar so ka šuna lengere sovetija soj temelime ki Biblija. (Čitin Evreite 13:7, 17.) O starešine mangena amen hem mangena te ova popaše e Devlea. Ako dikhena kaj na siem redovna ko sostanokija ili tiknjolja amari revnost, ola ka trudinen pe odma te pomožinen amenge. Ka šunen amen hem palo adava mangipaja ka ohrabrinen amen hem ka den amen mudro sovet tari Biblija. Dali ki lengiri pomoš dikhea sar dokaz kaj o Jehova mangela tut?

16 Ma bistre kaj e starešinenge nane sekogaš lokho te den amen sovet. So mislinea, sar osetinela pe sine o proroko o Natan keda valjani sine te kerel lafi e Davidea otkeda ov probingja te garavel plo seriozno grevo so kergja le? (2. Sam. 12:1-14). A sar osetingja pe o Pavle keda valjani sine te del sovet e Petareske, jekh taro 12 apostolija, adaleske so e hristijanencar so sine Evreija ponašinela pe sine pošukar nego okolencar so na sine Evreija? E Pavleske sigurno valjangja hrabrost (Gal. 2:11-14). Sar šaj te kere e starešinenge te ovel polokho te den tut sovet? Ov ponizno, blagodarno hem ker e javerenge te ovel lokho te keren tuja lafi. Ki lengiri pomoš dikh sar dokaz kaj o Jehova mangela tut. Adava ka koristinel tuke, a ola ka oven bahtale džikote kerena pli odgovornost.

17. Sar o starešine pomožingje jekhe phenjake?

17 Jekhe phenjake angleder slučingje pe nesave bukja ko životo hem adaleske na osetinela pe sine paše e Jehovaja hem sine but razočarimi. Oj  vakerela: „Džanljum kaj valjani te kerav lafi e starešinencar. Keda kergjum lencar lafi ola na krivingje man hem na kritikujngje man, nego ohrabringje man. Palo sekova sostanok, bizi razlika kobor sine zafatime, barem jekh lendar ka pučel man sine sar sium. Adaleske so kergjum nesave bukja angleder, mislinava sine kaj na zaslužinava o Devel te mangel man. Ama, o Jehova sekogaš koristinela sine e starešinen hem o sobranie te šaj te uverinel man kaj mangela man. Molinava man nikogaš te na cidav man lestar“.

SOJ TANO POSTRAŠNO TARI DUKH SO ŠAJ TE ANEL LA O UKOR?

18, 19. Soj tano postrašno tari dukh so šaj te anel la o ukor? Vaker primer.

18 O ukor šaj te anel dukh, ama isi nešto soj postrašno taro adava — o posledice so ka trpina len ako na šunaja o ukor (Evr. 12:11). Šaj te sikljova taro lošno primer e Kaineskoro hem e careskoro o Sedekija. Keda dikhlja kaj o Kain mrzinela ple phrale e Avele hem mangela te mudarel le, o Devel predupredingja le: „Soske sian doborom holjamo hem tažno? Ako počminea te kere adava soj šukar, nane li te prifatinav tut? Ama ako na kerea adava soj šukar, o grevo garavela pe ko udar hem mangela te astarel tut. A tu, ka navasine li le?“ (1. Moj. 4:6, 7). O Kain na šungja o ukor taro Jehova, mudargja ple phrale hem sine le strašna posledice dži ko krajo taro plo životo (1. Moj. 4:11, 12). Te šunel sine o Kain e Devle, nane te ovel le sine doborom bari dukh.

19 O Sedekija sine lošno cari hem na sine stabilno. Džikote vladinela sine ov, o manuša ko Erusalim sine ki lošno situacija. O proroko o Eremija but puti predupredingja e Sedekija kaj valjani te meninel pe. Ama o cari na šungja o ukor taro Jehova hem o posledice sine strašna (Erem. 52:8-11). O Jehova na mangela amen da te cida asavki dukh! (Čitin Isaija 48:17, 18.)

20. So ka ovel okolencar so prifatinena o ukor taro Devel, a so okolencar so na prifatinena?

20 Avdive, but džene ko sveto na dikhena seriozno ko ukor so dela o Devel hem na mangena te šunen le. Ama panda hari, sekoj so na prifatinela o ukor taro Devel ka oven le strašna posledice (Izr. 1:24-31). Adaleske, te prifatina o ukor taro Jehova te šaj te ova mudra. Ko Izreki 4:13 pišinela: „Prifatin o ukor hem ma mukh le. Arakh le, soske ov tuke životo“.