Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  mart 2017

Dali taro vilo ka šune adava soj pišimo?

Dali taro vilo ka šune adava soj pišimo?

Sa adava tano pišimo sar predupreduvanje amenge so živinaja ko krajo akale svetoskoro (1. KOR. 10:11)

GILJA: 11, 61

1, 2. Soske ka dikha o primerija e štare carengere?

Ako dikhea sar nekoj so phirela ko drumo lizgala hem perela, nane li te pazine ako nakhea taro isto drumo? Slično, ako razmislinaja bašo greške so kergje len o javera adava šaj te pomožinel amen te na kera amen da ista greške. Na primer, šaj te sikljova but taro greške e manušengere soj tane spomnime ki Biblija.

2 O štar carija tari Juda so sine spomnime ki angluni statija služingje e Jehovaske celo vilea. Ama, ola isto agjaar kergje nesave bare greške. Lengere primerija tane pišime ki Biblija te šaj te razmislina hem te sikljova taro lengere greške. So šaj te sikljova taro adava so slučingja pe lenge hem sar šaj te izbegina amen da te kera ista greške? (Čitin Rimjanite 15:4.)

I DOVERBA KI MANUŠIKANI MUDROST INGARELA KI PROPAST

3-5. a) Iako o Asa služinela sine e Jehovaske celo vilea, savi greška kergja? b) Soske šaj e Asa sine le doverba ko manuša keda o Vasa gelo protiv i Juda?

3 Najprvo te dikha e Asaskoro primer. Le sine le  doverba ko Jehova keda jekh milioni Etiopjanja ale te napadinen i Juda. Ama, na sine le doverba ko Jehova keda boringja pe protiv o izraelsko cari, o Vasa. O Asa manglja te čhinavel e Vasa te na spreminel i diz Rama vojnake. Adaja diz sine važno ko Izrael hem sine paše uzo carstvo Juda (2. Let. 16:1-3). O Asa mislingja kaj ka ovel šukar te del srebro hem zlato e sirisko careske te napadinel e izraelsko care. Keda i sirisko vojska napadingja o dizja ko Izrael, o Vasa odma čhinavgja te spreminel i diz Rama vojnake (2. Let. 16:5). Ko početok, o Asa šaj mislingja peske kaj angja ispravno odluka.

4 Ama, so mislingja o Jehova bašo adava? Adaleske so o Asa na sikavgja doverba ki leste, o Jehova bičhalgja ple proroko, o Ananij, te phenel e Asaske kaj grešingja. (Čitin 2. Letopisi 16:7-9.) Ov vakergja e Asaske: „Ka oven vojne protiv tute“. O Asa lelja i diz Rama, ama dži ko krajo taro leskoro životo, ov hem leskoro narodo vodingje but vojne.

5 Ki statija so dikhlem angleder siklilem kaj o Jehova sine zadovolno taro Asa. Iako sine nesovršeno, o Devel dikhlja kaj ov služinela leske celo vilea (1. Car. 15:14). Ama, keda o Asa angja lošno odluka, ov mora sine te trpinel o posledice. Soske sine le bari doverba ki peste hem ko javera manuša, a na ko Jehova? Šaj mislingja peske kaj ka ovel le pobari šansa te pobedinel ako sine le šukar plani baši vojna. Ili šaj šungja nekaskoro sovet kova so sine pogrešno.

Ki sekoja situacija valjani te ovel amen doverba ko Jehova, a na ki amari mudrost

6. So šaj te sikljova tari greška e Asaskiri? Vaker primer.

6 So šaj te sikljova tari e Asaskiri greška? Ki sekoja situacija valjani te ovel amen doverba ko Jehova, a na ki amari mudrost. Valjani te roda lestar pomoš, bizi razlika dali amare problemija tane bare ili tikne. Šukar tano te puča amen: „Dali nekogaš isi amen doverba ki amende adalea so probinaja te rešina nesavo problemi ko način so mislinaja kaj tano najšukar? Ili, sekogaš dikhaja so vakerela i Biblija bašo amare problemija hem trudinaja amen te primenina o bibliska načelija te rešina len?“ Na primer, šaj tli familija na mukhela tut te dža ko sostanok ili ko kongres. Dali ka rode taro Jehova te del tut mudrost te džane so te kere ki adaja situacija? Ili, šaj sian bizi buti poviše vreme hem akana konečno arakhea nekas so mangela te del tut buti. Dali ka vakere leske kaj sekova kurko mora te dža ko sostanokija iako šaj bašo adava nane te dobine i buti? Savo bilo problemi te ovel amen, te na bistra o sovet taro psalmisti: „Sa tlo pharipe frde leske, neka ovel tut doverba ki leste hem ov ka pomožinel tuke“ (Ps. 37:5).

 SAVE KA OVEN O POSLEDICE AKO BIRINAJA LOŠNO DRUŠTVO?

7, 8. Save greške kergja o Josafat hem save sine o posledice? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

7 Te dikha so kergja o Josafat, e Asaskoro čhavo. Leste sine le but šuže osobine hem o Jehova sine zadovolno lestar. Keda sine le doverba ko Jehova, ov kerela sine but šukar bukja. Ama, isto agjaar, ov angja nesave lošna odluke. Na primer, iako o Ahav sine lošno cari, o Josafat ženingja ple čhave leskere čhajaja. Palo adava, o Josafat zaedno e Ahavea gelo te borinel pe protiv o Sirijcija, iako o proroko o Mihaija vakergja leske te na kerel adava. Ki borba, o Sirijcija napadingje e Josafate hem mangle te mudaren le (2. Let. 18:1-32). Keda irangja pe ko Erusalim, o proroko o Juj pučlja le: „Dali tano ispravno te pomožine adale soj tano lošno hem te mange okolen so mrzinena e Jehova?“ (Čitin 2. Letopisi 19:1-3.)

8 Dali o Josafat siklilo nešto taro adava so slučingja pe leske hem taro adava so vakergja leske o proroko o Juj? Na. Iako panda mangela sine e Jehova hem mangela sine te kerel leskiri volja, o Josafat palem ulo amal manušea kova so na služinela sine e Jehovaske. Adava manuš sine o cari Ohozija, o čhavo e Ahaveskoro. Ola zaedno gradingje brodija, ama o brodija phagile hem ola našti sine te koristinen len (2. Let. 20:35-37).

9. So šaj te slučinel pe ako birinaja lošno društvo?

9 So šaj te sikljova taro adava so slučingja pe e Josafateske? Ov kerela sine adava soj ispravno hem rodela sine e Jehova celo vilea (2. Let. 22:9). Ama, ov biringja te nakhavel  poviše vreme manušencar kola so na mangena e Jehova, hem adava angja leske bare problemija ko životo. Haričkaske ka mudaren le sine. Akava setinkerela amen ko bibliska lafija: „Koj džala mudra manušencar, mudro ka ovel, a kas isi buti okolencar so nane gogjaver, lošno ka nakhel.“ (Izr. 13:20). Amen mangaja te vakera e javerenge bašo Jehova. Ama, šaj te ovel opasno ako na pazinaja hem nakhavaja but vreme manušencar kola so na služinena e Jehovaske.

Dali isi tut doverba kaj ako mangea te arakhe bračno partneri so odgovorinela tuke, o Jehova džanela adava hem mangela te pomožinel tut?

10. a) Sar šaj o primer e Josafateskoro te pomožinel tuke ako mangea te khuve ko brako? b) So na valjani te bistra?

10 Sar šaj o primer e Josafateskoro te pomožinel tuke ako mangea te khuve ko brako? Šaj ka počminen te oven tut romantična čuvstvija sprema nekaste so na služinela e Jehovaske. Adava šaj te ovel adaleske so mislinea kaj našti te arakhe bračno partneri maškar e Devleskoro narodo. Ili, šaj nekoj tari familija vakerena tuke kaj valjani te khuve ko brako angleder te džan te berša. Točno tano adava kaj o Jehova kergja amen te manga hem te ova mangle. Ama, so valjani te kere ako našti te arakhe bračno partneri kova so odgovorinela tuke? Jekh buti so šaj te pomožinel tuke tani, te razmisline bašo adava so slučingja pe e Josafateske. Ov ko but situacie rodingja vodstvo taro Jehova (2. Let. 18:4-6). Ama, keda ulo amal e Ahavea, kova so na mangela sine e Jehova, o Josafat počmingja te na šunel e Jehova. Ov valjangja te na bistrel kaj „o Jehova ple jakhencar rodela ki celo phuv te sikavel pli sila ki korist okolenge so služinena leske celo vilea“ (2. Let. 16:9). Amen da valjani te na bistra kaj o Jehova mangela te pomožinel amen. Ov haljola amari situacija hem mangela amen. Dali isi tut doverba kaj ako mangea te arakhe bračno partneri so odgovorinela tuke, o Jehova džanela adava hem mangela te pomožinel tut? Ov sigurno kaj o Jehova ka kerel adava!

Ma ov but paše nekasaja so na služinela e Jehovaske (Dikh o pasus 10)

MA MUKH THAN KO TLO VILO BAŠI GORDOST

11, 12. a) Sar o Ezekija sikavgja so sine le ko vilo? b) Soske o Jehova prostingja e Ezekijaske?

11 So šaj te sikljova taro Ezekija? O Jehova pomožingja leske te dikhel so isi le čače ko vilo. (Čitin 2. Letopisi 32:31.) Keda o Ezekija pelo but nasvalo, o Devel vakergja leske kaj ka sasljarel le hem dengja le znako te sikavel leske kaj ka kerel adava. O Jehova kergja i senka so perela upro basamakija te iranel pe deš basamakija napalal. Palo adava, o knezija taro Vavilon, verojatno mangle te džanen poviše bašo adava znako hem bičhalgje manušen ko Ezekija te pučen le (2. Car. 20:8-13; 2. Let. 32:24). O  Jehova na vakergja leske so te kerel ki adaja situacija. Ki Biblija pišinela kaj o Jehova „mukhlja le korkori“ te šaj te dikhel so ka kerel. O Ezekija sikavgja lenge sa o barvalipe so sine le. Akava sikavgja so sine le ko vilo.

12 O Ezekija ulo gordo, adaleske na sikavgja blagodarnost bašo šukaripa so sine leske sikavdo. I Biblija na vakerela amenge soske ulo gordo. Šaj adaleske so pobedingja e Asircon ili bašo adava so o Jehova sasljargja le, a šaj soske ulo barvalo hem slavno. Iako o Ezekija služinela sine e Jehovaske celo vilea, nesavo vreme ulo gordo hem o Jehova na sine lestar zadovolno. Ama, palo nesavo vreme o Ezekija ulo ponizno hem o Jehova prostingja leske (2. Let. 32:25-27; Ps. 138:6).

O način sar ka reagirina keda nekoj falinela amen šaj te sikavel so isi amen ko vilo

13, 14. a) Koja situacija šaj te sikavel so isi amen ko vilo? b) Sar valjani te reagirina keda nekoj falinela amen?

13 So šaj te sikljova taro greške so kergja len o Ezekija? Ov ulo gordo odma palo adava keda o Jehova pomožingja leske te pobedinel e Asircon hem sasljargja le taro pharo nasvalipe. So ka kera ako slučinena pe amenge šukar bukja ili ako nekoj falinela amen bašo nešto so kergjem? O način sar ka reagirina šaj te sikavel so isi amen ko vilo. Na primer, jekh phral šaj but trudingja pe te spreminel hem te ikerel nesavo govor. Šaj but džene ka falinen le bašo adava. Sar ka reagirinel tegani?

14 Valjani sekogaš te setina amen ko lafija e Isuseskere: „Keda ka keren sa o bukja soj tumenge dende te keren, vakeren: ,Amen siem robija kola so na zaslužinaja te falinen amen. Kergjem adava so valjani sine te kera‘“ (Luka 17:10). Sar so dikhlem angleder, keda o Ezekija ulo gordo ov na sine blagodarno baši pomoš so dobingja la taro Jehova. So ka pomožinel amen te ačhova ponizna keda ka falinen amen bašo nesavo govor so ikergjem le? Šaj te razmislina bašo sa o bukja so kergja len o Jehova amenge hem te vakera sar ov pomožingja amen ko adava. O Jehova tano adava so dengja amen i Biblija hem o sveti duh te šaj te ikera govorija.

MUKH O JEHOVA TE VODINEL TUT KEDA ANEA ODLUKE

15, 16. Baši koja greška našavgja o Josija plo životo?

15 So šaj te sikljova taro Josija? Iako sine šukar cari, ov kergja greška baši koja so našavgja plo životo. (Čitin 2. Letopisi 35:20-22.) Sar alo dži ko adava? O Josija gjelo ki vojna protiv o Egipetsko cari, o Neho, iako o Neho vakergja leske kaj na mangela te marel pe lea. Ki Biblija pišinela kaj o lafija so vakergja len o Neho iklile „taro e Devleskoro muj“. Ama o Josija gelo ki vojna hem mulo. Soske kergja adava? I Biblija na vakerela amenge.

 16 O Josija valjanga te dikhel dali adava so vakergja o Neho čače avela taro Devel. Ov šaj sine te pučel e Eremija, jekh taro verna prorokija e Devleskere (2. Let. 35:23, 25). Isto agjaar, o Josija valjani sine šukar te razmislinel bašo nekobor bukja. Na primer, o Neho gelo ko Karhemis te marel pe protiv javer narodo, a na protiv o Erusalim. A isto agjaar o Neho na manglja te navredinel e Jehova hem leskere narodo. O Josija na razmislingja šukar bašo akala bukja angleder te anel odluka. So sikljovaja taro akava? Keda isi amen nesavo problemi hem valjani te ana odluka, prvo valjani te razmislina sar mangela o Jehova te postapina.

17. Keda isi amen problemija, sar šaj te na kera o ista greške so kergja len o Josija?

17 Keda valjani te ana odluka, prvo mora te razmislina kola bibliska načelija šaj te pomožinen amen hem sar te primenina len. Ko nesave situacie, šaj ka valjani poviše te istražina ko amare publikacie, pa čak te roda sovet taro nesavo starešina. Ov šaj te pomožinel amen te razmislina bašo javera da bibliska načelija. Te dikha jekh primer: Jekh phen tani ko brako nekasaja so nane Svedoko. Jekh dive, oj kergja peske plani te džal ki služba (Dela 4:20). Ama, lakoro rom mangela adava dive oj te ačhol khere. Ov vakerela lake kaj ko posledno vreme na nakhavena but vreme zaedno hem kaj mangela te ikljoven negde. Adaleske, i phen razmislinela bašo nesave bibliska stihija kola so šaj te pomožinen la te anel mudro odluka. Oj džanela kaj mora te šunel e Devle hem kaj o Isus dengja amen i zapoved te kera učenikija (Mat. 28:19, 20; Dela 5:29). Ama, isto agjaar džanela kaj o romnja valjani te oven podložna ple romenge hem kaj e Devleskere sluge valjani te oven razumna (Ef. 5:22-24; Fil. 4:5). Adaleske, valjani te razmislinel dali lakoro rom mangela te čhinavel la te džal ki služba ili samo mangela te ovel laja adava dive. Sar sluge e Jehovaskere amen mangaja te ana odluke kola so sikavena kaj siem razumna hem kaj mangaja te radujna le.

SLUŽIN E JEHOVASKE CELO VILEA

18. Soske tano šukar te razmislina bašo primerija e štare carengere soj spomnime ki akaja statija?

18 Adaleske so siem nesovršena, amen da šaj nekogaš te kera o ista greške so kergje len akala štar carija. Šaj 1) ka ovel amen doverba ko manuša, 2) ka birina lošno društvo, 3) ka ova gorda ili 4) ka ana odluke bizo te razmislina savi tani e Devleskiri volja. Čak ako slučinela pe amenge nešto asavko, na valjani te mislina kaj našti nikogaš te kera e Jehovaskiri volja. Ov dikhela o šukar bukja ki amende, isto sar so dikhela sine ko akala štar carija. O Jehova isto agjaar dikhela kobor mangaja le hem kobor mangaja te služina leske celo vilea. Adaleske, mukhlja amenge primerija kola so šaj te pomožinen amen te na kera seriozna greške. Te razmislina bašo akala bibliska izveštaija hem te sikava blagodarnost bašo adava so o Jehova mukhlja te oven pišime sar primerija amenge!