Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  mart 2017

 ISKUSTVO

But koristingja mange adava so sium sine mudra manušencar

But koristingja mange adava so sium sine mudra manušencar

SETINAVA MAN, ko jekh šudro sabaj angleder but berša ko Brukings (Južno Dakota, SAD). Osetinela pe sine kaj ka počminel o evend. Zaedno nekobore dženencar, siem sine ki jekh štala hem tresinaja sine taro šudro. Uzi amende sine bari sastrnali kopana pherdi šudre panjea. Angleder te objasninav tumenge soske siem sine adathe, ka vakerav tumenge nešto bašo mlo životo.

MLI FAMILIJA

Mo kako o Alfred hem mo dad

Bijandiljum 7 mart 1936 berš. Siem sine štar čhave hem me sium sine o najtikno. Živinaja sine ki jekh tikni farma ko istočno delo tari Južno Dakota. Iako i buti ki farma sine važno delo taro amaro životo, adava na sine amenge najvažno. Mle roditelija krstingje pe hem ule e Jehovaskere svedokija ko 1934 berš. Ola dengje lafi kaj ka služinen e Jehovaske, adaleske sine lenge najvažno te keren leskiri volja. Mo dad, o Klarens, a palo nesavo vreme mo kako da, o Alfred, služinena sine sar sluga ko društvo (avdive pendžardo sar koordinator ko starešinstvo) ko amaro tikno sobranie ko Kondi (Južno Dakota).

Sar familija redovno džaja sine ko amare sostanokija hem ki služba taro kher ko kher te šaj te vakera e javerenge baši šuži biblisko nadež. O primer mle roditelengoro hem lengiri pouka but pomožingje amen te manga e Jehova. Me hem mli phen i Doroti ulem objavitelija bašo Carstvo keda sine amen šov berš. Ko 1943 berš, počmingjum te učestvujnav ki Teokratsko škola baši služba koja so počmingja tegani te održinel pe.

Sar pioneri ko 1952 berš

O kongresija sine važno delo taro amaro životo. Setinava man ko jekh kongres so ikergja pe ko 1949 berš, ko Sijuks Fols  (Južno Dakota). O phral Grant Sjuter ikergja o govor „O krajo tano popaše nego so mislinea!“ Ov istakningja kaj sa e Devleskere sluge valjani te koristinen plo životo te propovedinen o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo. Adava pottikningja man te dav lafi e Jehovaske kaj ka služinav leske. Krstingjum man ko kongres so ikergja pe ko Brukings ko 12 noemvri 1949 berš. Adaleske sium sine ki šudri štala so spomningjum la ko početok. Me hem javera trin džene adžikeraja sine te ova krstime ki sastrnali kopana.

Tegani čhivgjum mange cel te služinav sar pioneri. Počmingjum e pionersko službaja ko 1 januari 1952 berš, keda sine man 15 berš. Ki Biblija pišinela: „Koj džala mudro manušencar, mudro ka ovel“, a but džene tari mli familija sune mudra hem poddržinena man sine ki mli odluka te ovav pioneri (Izr. 13:20). But puti propovedinava sine zaedno me kakoja, o Džulius, kova so sine le 60 berš. Iako sine but pophuro mandar, but šukar nakhaja sine ki služba. Čače but sikliljum lestar hem taro leskoro iskustvo so sine le ko životo. Palo nesavo vreme, i Doroti da uli pionerka.

POMOŠ TARO POKRAINSKA NADGLEDNIKIJA

Keda sium sine terno, mle roditelija kaninena sine bute pokrainsko nadglednikon hem lengere romnjen te aven amende. Jekh bračno pari, o Džesi hem i Lin Kantvel, but pomožingje mange. Ola grižinena pe sine mange hem ohrabrinena man sine. Keda služinena sine ko sobranija paše uzi amende, ponekogaš lena man sine pea ki služba. Čače uživinava sine lencar! Mangljum te ovav zafatimo ko propovedibe sar so sine ola hem te ovav pioneri.

Javer pokrainsko nadgledniko sine o Bad Miler. Sine man 18 berš keda ov hem leskiri romni i Džoana, posetingje amaro sobranie. Ko adava vreme valjani sine te prijavinav man ki regrutno komisija koja so odlučinela sine koj valjani te džal ki vojska. Ola mangle te kerav bukja kolenge so mislinava sine kaj tane protiv i zapoved so dengja la o Isus baši neutralnost ki politika. Ama, me mangava sine te propovedinav o šukar haberi bašo Carstvo (Jovan 15:19). Adaleske rodingjum te zapišinen man sar versko propovedniko.

 But radujngjum man keda o phral Miler vakergja mange kaj ka avel mancar ko adava sostanok e regrutno komisijaja. Ov na sine ladžutno manuš hem na darala sine taro manuša. Isto agjaar, ov džanela sine but šukar i Biblija. Adava so sine mancar dengja man bari hrabrost. Angleder te završinel o nilaj ko 1954 berš, i regrutno komisija prifatingja adava so rodingjum te ovav zapišimo sar versko propovedniko. Akana sium sine slobodno te kerav poviše bašo Jehova.

Sar nevo beteliti ki farma

Kratko palo adava, sium sine vikimo te služinav ko Betel, ki farma e Jehovaskere svedokongiri, ko Stejten Ajlend (Njujork). Adari služingjum trin berš. Sine man but šuže iskustvija soske zapoznajngjum bute mudra phralen hem phenjen.

BETELSKO SLUŽBA

Ko WBBR e phralea Franc

Ki farma ko Stejten Ajlend sine i radiostanica WBBR, koja so koristinena la sine e Jehovaskere svedokija taro 1924 dži ko 1957 berš. Samo 15 dži ko 20 džene tari betelsko familija služinena sine ki farma. Poviše džene amendar sine terne hem bizo iskustvo. Ama, amencar kerela sine buti jekh pophuro phral kova so sine pomazaniko, o Eldon Vudvort. Ov sine amenge sar dad hem sikavgja amen but bukja. Ponekogaš keda ka ikljon sine problemija maškar amende, o phral Vudvort ka vakerel sine: „Čače tano baro čudo sa so postigningja o Gospodari, iako adala so koristinela len tane nesovršena“.

O Hari Peterson revno propovedinela sine o šukar haberi

Amencar isto agjaar sine o phral Frederik Franc hem pomožinela amen sine. Ov sine mudro hem but šukar pendžarela sine i Biblija. Hem ov grižinela pe sine sekole jekheske amendar. Amaro gotvači sine o Hari Peterson. Sine amenge polokhe te koristina akava prezime nego leskoro čačutno, Papargiropulos. Ov da sine pomazaniko hem but mangela sine te propovedinel. O phral Peterson šukar kerela sine pli služba ko Betel, ama nikogaš na ačhola sine tari služba te propovedinel. Sekova masek dela sine but spisanija. Isto agjaar but šukar pendžarela sine i Biblija hem odgovorinela sine amenge ko but amare pučiba.

SIKLILJUM BUT TARO MUDRA PHENJA

O ovošje hem o zelenčuk so khedaja sine ki farma čhivaja le sine ko konzerve. Sekova berš spreminaja sine paše 45.000 konzerve pherde ovošje hem zelenčuk e betelsko  familijake. Kerava sine buti jekhe mudro phenjaja i Eta Hat. Oj kergja recepte so koristinaja len sine te spremina o ovošje hem o zelenčuk. Javera da phenja so živinena sine paše avena sine te keren amencar buti, a i Eta pomožinela sine te organizirinel pe i buti. Iako džanela sine but šukar sar te konzervirinel o bukja, oj sekogaš sikavela sine poštovajne sprema o phralja kola so sine nadglednikija ki farma. Adalea dengja amenge but šukar primer sarinenge.

I Andžela, me hem i Eta Hat

Jekh taro poterne phenja so avena sine te keren buti ki farma sine i Andžela Romano. I Eta pomožingja la keda uli Svedoko. I Andžela hem me lelem amen april 1958 berš, hem uživinaja zaedno ki služba 58 berša. Sa akala berša, lakiri vernost sprema o Jehova pomožingja te ovel amaro brako zoralo. Oj tani mudro hem šaj te ovel man celosno doverba ki late bizi razlika savo pharipe isi amen.

SLUŽINAJA KI MISIONERSKO HEM PATUVAČKO SLUŽBA

Keda ko 1957 berš, o phralja bikingje o objektija ko Stejten Ajlend, kratko vreme služingjum ko Betel ko Bruklin. Tegani me hem i Andžela venčingjem amen hem čhinavgjum e betelsko službaja. Trin berš služingjem sar pionerija ko Stejten Ajlend. Nesavo vreme kerava sine buti e neve gazdenge ki radiostanica, so dobingja nevo anav WPOW.

E Andželaja sine amen ednostavno životo te šaj te služina segde kote so ka ovel potreba. Adaleske, ko 1961 berš, prifatingjem i pokana te služina sar specijalna pionerija ko Fols Siti (Nebraska, SAD). Ama, samo so reslem adari, palo kratko vreme kaningje amen te ova ki Škola bašo imenujme phralja koja so trajnela sine jekh masek, ko Saut Lensing (Njujork). Uživingjem ki obuka so dobingjem la hem mislingjem kaj pali Škola ka irana amen ki Nebraska. Siem sine iznenadime keda dobingjem nevi zadača, te služina sar misionerija ki Kambodža. Ki akaja but šuži phuv so arakhljola ki jugoistočno Azija, dikhlem, šungjem hem probingjem bukja kola so sine neve amenge. But mangaja sine te vakera e manušenge bašo šukar haberi.

E Andželaja ko 1975 berš, angleder jekh intervju ki televizija

Ama, i političko situacija ki Kambodža meningja pe hem mora sine te selina amen ko Južno Vietnam. Palo duj berš but nasvaliljum hem valjani sine te irana amen ki Amerika. Palo nesavo vreme keda uljum pošukar, palem počmingjem e pionersko službaja.

Ko mart 1965 berš, počmingjem te služina ki patuvačko služba. Džikote služingjum 33 berš sar pokrainsko hem oblastno nadgledniko, me hem i Andžela pomožinaja sine ko kongresija. Uživinaja sine ki adaja buti, soske o kongresija sekogaš sine mange nešto posebno. Nekobor berša posetinaja sine o sobranija so sine ko Njujork Siti hem paše uzi leste. But kongresija ikerena pe sine ko stadioni Jenki.

IRANAJA AMEN KO BETEL HEM KO TEOKRATSKA ŠKOLE

Ko sa adala berša, me hem i Andžela kergjem but neve hem phare zadače. Ko 1995 berš, zamolingje man te služinav sar instruktori ki Škola bašo organizacisko  osposobuvanje. Trin berš palo adava siem sine vikime ko Betel. Sium sine but bahtalo so šaj sine palo 40 berš palem te iranav man ko Betel, o than kote so počmingjum e specijalno polnovremeno službaja. Nasavo vreme sium sine ko Oddelenie baši služba hem sium sine instruktori ko but škole. Ko 2007 berš, o Vodečko telo formiringja o Oddel bašo teokratska škole, kova so nadgledinela sa o škole so ikerena pe ko Betel, hem nekobor berš služingjum sar nadgledniko ko adava Oddel.

Ko posledna berša sine but promene ko teokratska škole. I Škola bašo sobraniska starešine počmingja te ikerel pe taro 2008 berš. Hem duje beršenge poviše taro 12.000 starešine dobingje obuka ko Paterson hem ko Betel ko Bruklin. Adaja škola akana ikerela pe ko but javera thana. Ko 2010 berš, o anav e Školakoro bašo organizacisko osposobuvanje sine menimo hem vikinela pe sine Biblisko škola bašo biženime phralja, a isto agjaar sine formirimi nevi škola koja so vikinela pe sine Biblisko škola bašo bračna parija.

Počmindor taro septemvri 2014 berš, akala duj škole sine spojme ki jekh hem vikinela pe Škola bašo polnovremena objavitelija. Ki akaja škola šaj te džan bračna parija, a isto agjaar phralja hem phenja so nane ko brako. But džene taro celo sveto sine but bahtale keda šungje kaj akaja škola ka ikerel pe hem ki lengiri phuv. Čače tano but šukar so ka ovel prilika bute dženen te oven ko akala teokratska škole. But sium blagodarno so zapoznajngjum bute phralen hem phenjen kola so kergje promene ko plo životo te šaj te dobinen asavki obuka.

Keda razmislinava bašo mlo životo, blagodarinava e Jehovaske so dengja man prilika te kerav buti mudra manušencar. Ola pomožingje man te zapoznajnav e Jehova hem pošukar te služinav leske. Nesave sine poterne mandar, a nesave pophure. But džene lendar avena sine taro javera kulture. Ama, taro lengere postapke hem stavija dikhljum kaj but mangena e Jehova. Taro vilo sium blagodarno so ki leskiri organizacija isi man but mudra amala kolendar so šaj but te sikljovav.

Uživinava so šaj te zapoznajnav phralen hem phenjen taro celo sveto so avena ko teokratska škole