Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  mart 2017

Ko hanaansko kjupi purano 3.000 berša tano pišimo anav so pojavinela pe ki Biblija

Biblisko anav pišimo ko kjupi taro purano vreme

Biblisko anav pišimo ko kjupi taro purano vreme

Ko 2012 berš, o arheolozija arakhle tikne kotora taro jekh keramičko kjupi kova soj purano 3.000 berša. O istražuvačija sine iznenadime. Soske? Na bašo adava so arakhle kotora taro doborom purano kjupi, nego bašo adava so sine pišimo ki leste.

Keda o arheolozija spojngje o kotora taro kjupi šaj sine te čitinen o lafija soj pišime ki hanaansko čhib. Ko kjupi pišinela sine: „Esval Ben Veda“ so značinela „Esval, čhavo e Vedaskoro“. O arheolozija prvo puti arakhle akava anav te ovel pišimo ko nesavo purano predmeti.

Ki Biblija tano spomnimo javer manuš kova so vikinela pe sine Esval. Ov sine e Sauleskoro čhavo (1. Let. 8:33; 9:39). O profesori Jozef Garfinkel, kova so isto agjaar sine athe keda arakhlja pe o kjupi vakergja: „Interesno tano adava so o anav Esval pojavinela pe ki Biblija hem adava samo ko vreme keda vladinela sine o cari, o David, a akana isto agjaar pojavinela pe ko arheološko zapis kova so avela taro isto vreme“. Akava tano panda jekh primer bašo adava sar i arheologija potvrdinela adava soj tano pišimo ki Biblija.

Ki Biblija, o Esval, o čhavo e Sauleskoro, isto agjaar tano vikimo Isvostej (2. Sam. 2:10). Soske sine o lafi „val“ menimo e lafea „vostej“? Sprema o istražuvačija, o pisateli tari 2. Samoilova šaj na manglja te upotrebinel o anav Esval adaleske so e Izraelcon setinkerela len sine ko Vaal, o devel kova so obožavinena le sine o Hanaancija. Ama, o anav Esval šaj panda te arakha le ko biblisko lil 1. Letopisi.