Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  maj 2017

Pomožinen tumare čhavenge keda živinena ki javer phuv

Pomožinen tumare čhavenge keda živinena ki javer phuv

Mange nane pobari radost taro adava te šunav kaj mle čhave živinena sprema o čačipe (3. JOV. 4)

GILJA: 88, 41

1, 2. a) Save problemija isi bute čhaven so lengere roditelija tane emigrantija? b) Bašo kola pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

„KEDA sium sine tikno, khere hem ko sobranie kerava sine lafi ki čhib mle roditelengiri kola soj emigrantija“ vakerela o Džošua. * (Dikh i fusnota.) „Ama, keda počmingjum te džav ki škola, koristinava sine poviše i čhib so kerela pe lafi ko adava than. Palo nekobor berša, samo ki adaja čhib kerava sine lafi. Na haljovava sine ništo ko sostanokija hem na osetinava man sine delo tari mle roditelengiri kultura.“ But javera da osetinena pe isto sar o Džošua.

2 Avdive, poviše taro 240 milionija manuša na živinena ki phuv kote soj bijame. Ako sian roditeli kova soj emigranti, sar šaj najšukar te pomožine te čhavenge te mangen e Jehova hem „te živinen sprema o čačipe“? (3. Jov. 4). Sar šaj o javera da te pomožinen?

 O RODITELIJA VALJANI TE DEN ŠUKAR PRIMER

3, 4. a) Sar šaj o roditelija te den šukar primer ple čhavenge? b) So na valjani o roditelija te adžikeren taro ple čhave?

3 Sar roditelija, tumaro primer tano but važno ako mangena tumare čhave te oven paše e Jehovaja hem te živinen večno. Keda o čhave dikhena sar tumen čhivena o Carstvo ko prvo than, ola sikljovena te ovel len doverba kaj o Jehova ka grižinel pe bašo lengere potrebe (Mat. 6:33, 34). Neka ovel tumenge i služba bašo Jehova najvažno, a na o materijalna bukja. Živinen skromno hem trudinen tumen ma te khuven ko dugija. Roden „barvalipe ko nebo“, javere lafencar, te ovel tumen šukar anav anglo Jehova, namesto te roden pare ili te falinen tumen o manuša. (Čitin Marko 10:21, 22; Jovan 12:43.)

4 Nikogaš ma oven doborom but zafatime so nane te ovel tumen vreme tumare čhavenge. Vakeren lenge kaj radujnena tumen so odlučingje te čhiven e Jehova ko prvo than, namesto te prastan pali kariera ili pare, bizi razlika dali peske ili tumenge. Izbeginen o pogrešno stavi so isi bute dženen kaj o čhave valjani te keren poudobno o životo ple roditelengoro. Ma bistren, „o čhave na valjani te stekninen imot ple roditelenge, nego o roditelija ple čhavenge“ (2. Kor. 12:14).

SAR ŠAJ O RODITELIJA TE REŠINEN O PROBLEMI E ČHIBJAJA

5. Soske o roditelija mora često te keren lafi bašo Jehova pumare čhavencar?

5 Sar soj prorokujmo ki Biblija, avdive manuša „taro sa o čhibja hem nacie“ avena ki e Jehovaskiri organizacija (Zah. 8:23). Ama, ako tumare čhave na haljovena šukar tumari čhib, tegani šaj te ovel tumenge pharo te sikaven len bašo čačipe. Ola tane o najvažna interesentija so nekogaš ka ovel tumen, hem dali ka ovel len večno životo zavisinela taro adava dali šukar ka pendžaren e Jehova (Jovan 17:3). Te šaj tumare čhave te sikljoven bašo Jehova, tumen mora često te vakeren lenge baši leste. (Čitin 5. Mojseeva 6:6, 7.)

Tumare čhave tane o najvažna interesentija so nekogaš ka ovel tumen

6. Savi korist isi e čhaven keda sikljovena tumari čhib? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

6 Tumare čhave verojatno ki škola ili javerendar ka sikljoven i čhib so kerela pe lafi ko adava than kote so živinena. Ama, ola sikljovena tumari čhib keda redovno kerena lencar lafi. Ako tumare čhave kerena lafi ki tumari da čhib, tegani ka ovel lenge polokho te keren tumencar lafi hem te vakeren tumenge sar osetinena pe. Isto agjaar, adava anela lenge javera da koristija. Keda o čhave džanena poviše tari jekh čhib, tegani pošukar razmislinena hem adava pomožinela lenge te haljoven sar o javera razmislinena. Isto agjaar dela len prilika te keren nešto poviše ki služba. I Karolina, kaskere roditelija tane emigrantija, vakerela: „Adava so sium ko sobranie kote so kerela pe javer čhib lafi tano but interesno. Te pomožine adari kote so isi pobari potreba, tano but šukar“.

7. So šaj te keren ako e čhavenge tano pharo te keren tumari čhib lafi?

 7 Keda o čhave sikljovena i čhib hem i kultura taro than kote so živinena, nesave lendar šaj više te na ovel len želba ili sposobnost te keren lafi ki čhib koja so kerena lengere roditelija. Ako tano akava slučaj tumare čhavencar, šaj li te trudinen tumen te sikljoven i čhib koja so kerena lafi tumare čhave? Ka ovel tumenge polokho te vospitinen tumare čhaven sar hristijanja ako haljovena len so kerena lafi, sar zabavinena pe, so sikljovena ki škola hem ako šaj te keren lafi lengere nastavnikoncar. Točno tano kaj valjani vreme, trud hem poniznost te šaj te sikljove nevi čhib. Ama, adava vredinela. Na primer, ako isi tut čhavo so našti te šunel, nane li te trudine tut te sikljove i znakovno čhib te šaj te haljove tut lea? Isto griža zaslužinena o čhave da soj lenge polokho te keren lafi ki javer čhib. * (Dikh i fusnota.)

8. Sar šaj te pomožine tle čhaven ako na džanea šukar i čhib taro adava than kote so živinena?

8 Nesave roditelenge soj emigrantija šaj te ovel pharo šukar te sikljoven i nevi čhib so kerena la lafi lengere čhave. Akava kerela te ovel pharo e roditelenge te pomožinen ple čhavenge te haljoven e Devleskoro Lafi (2. Tim. 3:15). Ako tumari situacija tani asavki, tumen šaj ponadari da te pomožinen tumare čhaven te pendžaren hem te mangen e Jehova. Jekh starešina so vikinela pe Šen, vakerela: „Amari daj so bajrargja amen korkori, na haljovela sine šukar i čhib ki koja so amen pošukar keraja sine lafi, a me hem me phenja na džanaja sine šukar te kera ki lakiri čhib lafi. Ama, keda dikhaja la sine kaj proučinela, molinela pe hem dela pestar sa te šaj sekova kurko te ovel amen i Familijarno rat, halilem kaj tano but važno te pendžara e Jehova“.

9. Sar šaj o roditelija te pomožinen e čhaven so valjani te proučinen ko duj čhibja?

9 Nesave čhave šaj valjani te sikljoven bašo Jehova ko duj čhibja. Soske? Adaleske so ki škola kerena jekh čhib lafi, a khere javer čhib. Tari adaja pričina, nesave roditelija koristinena literatura, audiosnimke hem videofilmija ko solduj čhibja. Akava jasno sikavela kaj o roditelija soj emigrantija valjani panda poviše te trudinen pe te šaj te pomožinen pumare čhavenge te oven popaše e Jehovaja.

KO SAVO SOBRANIE VALJANI TE DŽAN?

10. a) Koj mora te odlučinel ko savo sobranie ka džan? b) So valjani te keren o poglavarija angleder te anen odluka?

10 Ako o emigrantija živinena dur taro phralja so kerena lengiri čhib lafi, tegani valjani te džan ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib taro adava than (Ps. 146:9). Ama, ako isi paše sobranie kote so kerela pe lengiri čhib lafi, o poglavari mora te odlučinel ko kova sobranie ka ovel najšukar te džal ple familijaja. Angleder te anel odluka, ov šukar ka razmislinel  hem ka molinel pe bašo adava. Ov isto agjaar valjani te kerel lafi ple romnjaja hem čhavencar (1. Kor. 11:3). Bašo kola bukja valjani te razmislinel? Kola bibliska načelija šaj te pomožinen le te anel odluka?

O poglavari mora te odlučinel ko kova sobranie ka ovel najšukar te džal ple familijaja

11, 12. a) Sar i čhib vlijajnela ko adava kobor o čhavo ka sikljovel ko sostanokija? b) Soske nesave čhave na mangena te sikljoven i čhib ple roditelengiri?

11 O roditelija valjani te razmislinen save tane o potrebe e čhavengere. Te šaj te haljoven šukar i Biblija, e čhavenge valjani poviše duhovno hrana, a na samo nekobor saatija ko kurko te sikljoven tari Biblija ko sostanokija. Ama, razmislinen baši akaja da buti: Keda o čhave džana ko sostanokija so ikerena pe ki čhib so najšukar haljovena la, ola šaj te sikljon but adalea so ka oven prisutna ki lende, šaj čak poviše taro adava soj svesna o roditelija. Akava nane te ovel agjaar ako o čhave na haljovena šukar i čhib. (Čitin 1. Korinkjanite 14:9, 11.) I čhib koja so kerena o roditelija lafi šaj nane te vlijajnel upro e čhavengere misle hem čuvstvija. Nesave čhave šaj te sikljoven te den komentarija, te ikeren prezentacie hem govorija ki čhib lengere roditelengiri, ama adava šaj te keren le mehanički a na taro vilo.

12 Upro e čhaveskoro vilo vlijajnena poviše bukja, a na samo i čhib. Akava sine slučaj e phralea, o Džošua. Leskiri phen i Ester vakerela: „Upro terne čhave vlijajnena i čhib, i kultura hem i religija lengiri roditelengiri.“ Ako o čhave na osetinena pe delo tari kultura ple roditelengiri, tegani šaj nane te mangen te sikljoven lengiri čhib ili religija. So šaj te keren o roditelija?

13, 14. a) Soske jekh bračno pari gele ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib taro adava than? b) Sar ačhile o roditelija duhovno zorale?

13 O roditelija soj hristijanja čhivena e čhavengere potrebe angleder ple želbe (1. Kor. 10:24). E Džošuaskoro hem e Esterakoro dad, o Samoil, vakerela: „Mi romni hem me trudinaja amen sine te primetina ki koja čhib o čačipe šaj te resel amare čhavenge ko vilo hem molinaja amen sine baši mudrost. O odgovor na sine adava amen so mangaja sine. Dikhlem kaj nane len bari korist taro sostanokija ki amari čhib, adaleske odlučingjem te dža ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib taro adava than. Zaedno džaja sine redovno ko sostanokija hem ki služba. Isto agjaar, kaninaja sine e phralen taro adava sobranie ko ručko hem džaja sine te phira lencar. Sa adava pomožingja amare čhavenge te pendžaren pošukar e phralen hem e Jehova, na samo sar lengoro Devel nego isto agjaar sar lengoro Dad hem Amal. Akava sine but považno nego te sikljoven amari čhib“.

14 O Samoil vakerela: „Te šaj te ačhova duhovno zorale, me hem mi romni džaja sine isto agjaar ko sostanokija ki amari čhib. Siem sine but zafatime hem umorna. Ama, siem blagodarna e Jehovaske so dengja amen bereketija. Amare trin čhave služinena e Jehovaske ki polnovremeno služba“.

SO ŠAJ TE KEREN O TERNE

15. Soske i Kristina mislinela sine kaj ka ovel pošukar te džal ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib so haljovela la pošukar?

15 Keda ka bajron, o čhave šaj ka haljoven kaj pošukar ka služinen e Jehovaske ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib koja so najšukar haljovena la. Ako odlučingje agjaar, o roditelija na  valjani te mislinen kaj lengere čhave na mangena len. I Kristina vakerela: „Pendžarava sine o osnovna bukja tari čhib mle roditelengiri, ama keda sium sine ko sostanokija, sine mange pharo te haljovav. Keda sine man 12 berš, sium sine ko jekh kongres so ikergja pe ki čhib sar so kerava sine lafi ki škola. Prvo puti haliljum kaj adava so šunava tano o čačipe! Javer šukar promena sine keda počmingjum te molinav man ki čhib sar so kerava sine lafi ki škola. Tegani, šaj sine te kerav e Jehovaja lafi taro vilo!“ (Dela 2:11, 41). Keda phergja 18 berš, i Kristina kergja lafi ple roditelencar bašo akava hem odlučingja te džal ko sobranie kote so haljovela i čhib pošukar. Oj vakerela: „Adava so sikljovava bašo Jehova ki čhib so haljovava la pošukar pottikninela man te kerav nešto poviše“. I Kristina uli opšto pionerka hem tani but bahtali.

16. Soske tani blagodarno i Nadja so ačhili ko sobranie kote so džana sine lakere roditelija?

16 Ternalen, dali mangena te džan ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib taro than kote so živinena? Ako mangena, pučen tumen soske. Te gelen ko asavko sobranie, dali adava ka pomožinel tumen te oven popaše e Jehovaja? (Jak. 4:8). Ili ka džan adaleske so na mangena tumare roditelija te dikhen tumen sa so kerena ili šaj adaleske so na mangena te trudinen tumen poviše? I Nadja, koja so akana služinela ko Betel, vakerela: „Keda me, mo phral hem me phenja siem sine tinejdžerija, manglem te dža ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib taro than kote so živinaja sine“. Ama, lakere roditelija džanena sine kaj ako gele ko javer sobranie, adava nane te vlijajnel šukar upri e čhavengiri duhovnost. „Akana siem blagodarna so amare roditelija trudingje pe te sikaven amen pumari čhib hem so ačhilem ko sobranie ki adaja čhib. Akava kergja amaro životo pošukar hem dengja amen poviše prilike te pomožina e javeren te pendžaren e Jehova“.

SAR ŠAJ O JAVERA TE POMOŽINEN

17. a) Kaske dengja o Jehova i odgovornost te vospitinen e čhaven? b) Koj šaj te pomožinel e roditelenge te sikaven pumare čhaven bašo čačipe?

17 O Jehova dengja odgovornost e roditelenge te sikaven pumare čhaven bašo čačipe. Na dengja akaja odgovornost e paponge, e babenge ili nekaske javereske. (Čitin Izreki 1:8; 31:10, 27, 28.) Ama, ponekogaš nesave roditelija na džanena i čhib so kerela pe lafi ko than kote so živinena, adaleske šaj ka valjani lenge pomoš te resen dži ko vilo ple čhavengoro. Keda o roditelija rodena pomoš, adava na značinela kaj našena tari pli odgovornost te vospitinen pumare čhaven, nego kaj trudinena pe te vospitinen len sar so mangela o Jehova (Ef. 6:4). Na primer, o roditelija šaj te pučen e starešinen bašo predlogija sar te ikeren i Familijarno rat hem sar šaj te arakhen pumare čhavenge šukar amala.

Hem o čhave hem o roditelija isi len korist keda družinena pe e phralencar taro sobranie (Dikh o pasusija 18-19)

18, 19. a) Sar šaj o javera hristijanja te pomožinen e ternen? b) So valjani o roditelija ponadari da te keren?

18 Te šaj te pomožinen pumare čhaven, o roditelija šaj ponekogaš te kaninen javeren keda isi len i Familijarno rat. Isto agjaar, but terne sikljovena taro javera phralja keda džana lencar ki služba hem keda družinena pe ko slobodno vreme (Izr. 27:17). O Šen vakerela: „Setinava man šukar ko phralja so grižingje pe mange. Ola  pomožingje man keda valjani sine te oven man govorija ko sostanokija, hem sekogaš sikljovava sine nešto nevo lendar. Uživinava sine keda družinaja amen sine ko slobodno vreme“.

19 Okola soj tane birime taro roditelija te pomožinen lengere čhaven, valjani sekogaš te trudinen pe te pottikninen e čhaven te poštujnen ple roditelen. Akava šaj te keren le agjaar so ka keren pozitivno lafi bašo roditelija hem nane ola te len e roditelengiri odgovornost te vospitinen pumare čhaven. Isto agjaar, adala so pomožinena e čhavenge valjani te pazinen te na den pričina nekaske taro sobranie ili avri lestar te mislinel kaj ola kerena nešto soj pogrešno ko moralno pogled (1. Pet. 2:12). Iako o roditelija šaj te roden pomoš taro javera, lengiri tani i odgovornost te sikaven o čačipe pumare čhaven. Ola mora te džanen sar o javera pomožinena lengere čhaven.

20. Sar šaj o roditelija te pomožinen e čhavenge te služinen e Jehovaske?

20 Tumen so sien roditelija, molinen e Jehova baši pomoš hem den tumendar sa. (Čitin 2. Letopisi 15:7.) Najvažno neka ovel tumenge tumare čhavengoro amalipe e Jehovaja, a na tumare želbe. Keren sa so šaj e Devleskoro Lafi te resel dži ko lengoro vilo. Nikogaš ma našaven i nadež kaj tumare čhave šaj te oven e Jehovaskere sluge. Keda ola šunena e Devleskoro Lafi hem dikhena tumaro šukar primer, ka osetinen tumen isto sar o apostol Jovan kova so vakergja: „Mange nane pobari radost taro adava te šunav kaj mle čhave živinena sprema o čačipe“ (3. Jov. 4).

^ pas. 1 Emigrantija tane manuša so gele te živinen ki javer phuv taro različna pričine.

^ pas. 7 Dikh i statija „Možeš da naučiš drug jazik!“ ko Razbudete se! taro mart 2007, ki 10-12 strana.