Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  maj 2017

 ISKUSTVO

Adava so sium gluvonemo na čhinavgja man te sikavav e javeren

Adava so sium gluvonemo na čhinavgja man te sikavav e javeren

Krstingjum man ko 1941 berš, keda sine man 12 berš. Ama, o čačipe tari Biblija pošukar haliljum le čak ko 1946 berš. Soske sine agjaar? Te vakerav tumenge mlo iskustvo.

OTPRILIKA ko 1910 berš, mle roditelija selingje pe taro Tbilisi (Gruzija) ki Kanada. Ola živinena sine ko gav uzo Peli (Saskačiven, zapadno Kanada). Bijandiljum ko 1928 berš, hem sium sine o najtikno taro šov čhave. Mo dad mulo šov masek angleder te bijangjovav, a mi daj muli keda sine man jekh berš. Kratko palo adava, mi najbari phen i Lusi, muli keda sine la 17 berš. Adaleske mo vujko o Nik grižinela pe sine mange, me phralenge hem me phenjenge.

Jekh dive, keda sine man duj berš, mi familija dikhlja sar cidava amare grasteskiri porik. Ola darandile kaj o gras ka khuvel man prencar, adaleske vikinena sine mange te čhinavav. Sium sine iramo dumea hem našti sine te šunav len sar vikinena. Ama, ništo na ulo mange. Taro adava dive, mi familija halili kaj našti te šunav.

Jekh amal me familijakoro vakergja kaj ka ovel mange pošukar te džav ki škola javere gluvonema čhavencar. Adaleske mo vujko o Nik bičhalgja man ki škola bašo gluvonema, ko Saskatun (Saskačiven). Akaja škola sine but dur tari mi familija hem adaleske so sine man samo 5 berš, darava sine but. Šaj sine te džav khere me familijate samo nilaeske hem praznikonge. Palo nesavo vreme sikliljum i znakovno čhib hem sine mange interesno te khelav mange e javere čhavencar.

 SIKLJOVAVA BAŠO ČAČIPE

Ko 1939 berš, mi najphuri phen, i Marion hem o Bil Danielčak lele pe, hem ola počmingje te grižinen pe mange hem me phenjake, i Franses. Ola sine o prva tari familija so počmingje te proučinen i Biblija e Jehovaskere svedokoncar. Keda sium sine ko raspust, ola but trudinena pe sine te sikaven man adava so siklile tari Biblija. Na sine lokho te haljova amen, soske ola na džanena sine i znakovno čhib. Ama, šaj sine te dikhen kaj čače mangava adava so sikljovava bašo Jehova. Haliljum kaj adava so kerena mora te ovel nešto so pišinela ki Biblija, adaleske džava sine lencar keda propovedinena sine. Kratko palo adava mangljum te krstinav man hem ko 5 septemvri 1941 berš, o Bil krstingja man ki sastrnali kopana pherdi panjea taro bunari. O pani sine but, but šudro!

Jekhe gluvonemo grupaja ko kongres ko Klivlend (Ohajo) ko 1946 berš

Ko 1946 berš, keda irangjum man khere bašo raspust, gelem ko jekh kongres ko Klivlend (Ohajo, Amerika). O prvo dive me phenja pišinena mange sine beleške te šaj te haljovav bašo so kerela pe lafi ko kongres. Ama o dujto dive, sium sine but bahtalo keda dikhljum kaj ko kongres isi grupa koja soj gluvonemo hem kaj isi preveduvači ki znakovno čhib. Akana, šaj sine te uživinav ki programa hem pošukar te haljovav o čačipe tari Biblija.

SIKAVAVA BAŠO ČAČIPE

Samo so završingja i Dujto svetsko vojna o manuša mangena sine te sikaven kaj tane verna ple phuvjake. Keda irangjum man taro kongres hem geljum ki škola, sium sine odlučno te ačhovav verno e Jehovaske. Adaleske čhinavgjum te pozdravinav o zname, te giljavav i himna ki znakovno čhib hem te slavinav praznikija. Isto agjaar čhinavgjum te džav ki crkva e javere čhavencar tari škola. Okolenge so kerena sine buti ki škola na svidžingja pe mli odluka, adaleske trudinena pe sine te daravkeren man hem te hovaven man. Mle součenikija dikhena sine so slučinela pe, a adava dengja man prilika te kerav lencar lafi bašo Jehova. Nesave lendar, sar soj o Lari Androsof, Norman Ditrik hem Emil Šnajder, sar so nakhela sine o vreme počmingje te proučinen i Biblija hem panda služinena e Jehovaske.

Keda džava sine ko javera dizja, sekogaš trudinava man sine te svedočinav adalenge so našti te šunen. Na primer, ko Montreal geljum ko jekh than kote so khedena pe o gluvonema. Adari svedočingjum jekhe terne manušeske, o Edi Tager. Sa džikote na mulo, ov služinela sine ko sobranie ki znakovno čhib ko Laval (Kvebek). Isto agjaar zapoznajngjum jekhe terne manuše, o Huan Ardanez. Isto sar o Verijcija taro prvo veko, ov istražinela sine te šaj te dikhel dali adava so sikljovela tano tari Biblija (Dela 17:10, 11). Ov da ulo e Jehovaskoro svedoko hem služingja sar starešina ki Otava (Ontario) dži ko krajo taro plo životo.

Svedočibe ki ulica ko 1950 berša

Ko 1950 berš, selingjum man ko Vankuver. Iako mangava te propovedinav adalenge soj gluvonema, nikogaš nane te bistrav o iskustvo so sine man keda svedočingjum ki ulica jekhe manušnjake, i Kris Spajser, koja so na sine gluvonemo. Oj manglja redovno te dobinel spisanija hem manglja te posetinav lakere rome, o Gari. Geljum lende hem kergjem lafi agjaar so pišinaja sine adava so mangaja te vakera. Palo adava na dikhlem amen nekobor berš, sium sine iznenadimo keda ale  te pozdravinen pe mancar ko jekh kongres ko Toronto (Ontario). Adava dive o Gari krstingja pe. Adava iskustvo sikavgja mange kobor tano važno ponadari da te propovedina, soske nikogaš na džanaja dali nekoj so svedočinaja leske ka ovel e Jehovaskoro svedoko.

Palo nesavo vreme, irangjum man ko Saskatun. Adathe jekh romni zamolingja man te proučinav i Biblija lakere duje gluvonema čhajencar so sine bliznačke, i Džin hem i Džoan Rotenberger. Ola učinena sine ki isto škola bašo gluvonema kote so učingjum me. Bašo kratko vreme ola počmingje te vakeren ple součenikonge adava so sikljovena sine tari Biblija. Pandž džene taro lengere součenikija ule e Jehovaskere svedokija. Jekh lendar sine i Junis Kolin. La prvo puti dikhljum keda učingjum o posledno berš ki adaja škola. Tegani, oj dengja man bonboni hem pučlja man dali šaj te ova amala. Palo nesavo vreme, uli mli romni!

E Junisaja ko 1960 berš hem 1989 berš

Keda lakiri daj šungja kaj proučinela i Biblija, vakergja e direktoreske tari škola te ubedinel la te čhinavel e proučibaja. Iako ov probingja te kerel adava, čak lelja latar o lila kolencar so proučinela sine i Biblija, i Junis sine odlučno te ačhol verno e Jehovaske. Keda manglja te krstinel pe, lakere roditelija vakergje lake: „Ako uljan e Jehovaskoro svedoko, tegani valjani te ikljove taro kher!“ Adaleske ko 17 berš, i Junis geli peske taro plo kher hem selingja pe ki jekh familija so sine e Jehovaskere svedokija. Ponadari da proučinela sine hem krstingja pe. Keda lelem amen ko 1960 berš, lakere roditelija na ale ki amari venčavka. Ama, sar so nakhena sine o berša, počmingje te poštujnen adava so verujnaja hem sar vospitinaja amare čhaven.

O JEHOVA GRIŽINELA PE SINE MANGE

Mo čhavo o Nikolas hem leskiri romni i Debora služinena ko Betel ko London

Sar gluvonema roditelija, sine amenge pharo te vospitina amare efta  čhaven kola so na sine gluvonema. Kergjem sa so šaj amare čhave te sikljoven i znakovno čhib te šaj lencar te komunicirina hem te sikava len bašo čačipe. O phralja hem o phenja taro sobranie pomožingje amenge but. Na primer, jekh roditeli pišingja amenge ko listo kaj jekh taro amare čhave vakergja lošna lafija ki dvorana. Adava pomožingja amenge odma te rešina o problemi. Štar taro mle čhave, o Džejms, o Džeri, o Nikolas hem o Stiven tane starešine hem služinena verno e Jehovaske zaedno pumare familiencar. Isto agjaar, o Nikolas hem leskiri romni i Debora pomožinena ki podružnica ki Britanija bašo prevod ki znakovno čhib, a o Stiven hem leskiri romni i Šana tane delo taro preveduvačko timi ki znakovno čhib ki podružnica ki Amerika.

Me čhave o Džejms, o Džeri, hem o Stiven pumare romnjencar propovedinena ki znakovno čhib ko različna načinija

Jekh masek angleder amari 40 godišnica taro brako muli i Junis taro rako. Džikote sine nasvali, lakiri vera ko voskresenie ikerela la sine te ačhovel zorali. Edvaj adžikerava o dive keda palem ka dikhav la.

I Fej hem o Džejms, o Džeri hem i Evelin, i Šana hem o Stiven

Ko fevruari 2012 berš, peljum hem phagljum mo kuko. Tegani dikhljum kaj valjani mange pomoš, adaleske geljum  te živinav ko jekh taro mle čhave. Akana džaja ko sobranie ko Kalgari ki znakovno čhib hem ponadari da služinava sar starešina. Akava mange prvo puti te ovav ko sobranie ki znakovno čhib! Sar šaj sine sa akala berša te ikerav mlo amalipe e Jehovaja zoralo iako služinava sine ko sobranie so kerela lafi ki anglisko čhib? O Jehova pomožingja mange. Ov ikergja pe ko plo lafi kaj ka grižinel pe e čhaveske bizo dad (Ps. 10:14). Blagodarno sium sarinenge so sine spremna te pišinen mange beleške, te sikljoven znakovno čhib hem te prevedinen mange i programa taro sostanokija kobor so šaj.

Ki pionersko škola ki znakovno čhib keda sine man 79 berš

Ponekogaš sium sine obeshrabrimo adaleske so našti sine te haljovav so vakerela pe ko sostanokija, ili adaleske so mislinava sine kaj nikoj na haljovela sar te pomožinel adalenge soj gluvonema. Ko asavke situacie, keda sium sine razočarimo hem mangava sine te otkažinav man, tegani setinava man sine ko lafija e Petareskere: „Gospodare, kaste te dža? Ki tute tane o lafija bašo večno životo“ (Jovan 6:66-68). Isto sar but javera gluvonema phralja hem phenja kola soj tane sluge e Jehovaskere but vreme, me da sikliljum te ovav strplivo. Sikliljum te ovel man doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija, a adava angja šukar rezultatija. Akana isi but publikacie ki znakovno čhib hem sium bahtalo so šaj te džav ko sostanokija hem ko kongresija ki amerikansko znakovno čhib. Čače, sine man bahtalo hem šužo životo ki služba e Jehovaske, amaro baro Devel.