Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  juni 2017

Dali trudinea tut te ove ko mir e javerencar?

Dali trudinea tut te ove ko mir e javerencar?

O JEHOVA ohrabrinela ple slugen te mangen o mir. Ov mangela ola te keren sa so šaj te oven ko mir jekh jekhea. Keda kerena agjaar, tegani ko sobranie isi mir. Adaleske o manuša so avena ko amare sobranija osetinena pe šukar.

Na primer, jekh manuš taro Madagaskar so bajnela dikhlja kaj isi mir maškar e Jehovaskoro narodo. Ov mislingja peske: „Keda bi mangava nekogaš te ovav ki nesavi religija, adaja ka ovel akaja religija“. Sar džala sine o vreme ov čhinavgja te bajnel, kergja promene ko plo brako hem ulo sluga e Jehovaskoro, o Devel so isi le hem so dela mir.

Isto sar akava manuš, but manuša sekova berš ovena delo tari e Jehovaskiri organizacija kote so arakhena o mir kova so rodena le sine. I Biblija vakerela, ako ko sobranija isi „bari ljubomora hem akošibe“, adava šaj te ruminel o amalipe hem te anel problemija (Jak. 3:14-16). Ama, i Biblija dela amen šukar sovetija sar te izbegina asavke problemija hem sar te bajrara o mir amare phralencar hem phenjencar. Te dikha sar akala sovetija šaj te koristinen amenge ko životo.

SAR NESAVE REŠINGJE O PROBLEMIJA

„Sine mange pharo te nakhav šukar jekhe phralea kolea so kerava sine buti. Jekh puti, džikote glasno akošaja amen sine, ale duj manuša hem šungje amen“ (KRIS).

„Jekh phen kolaja so džava sine počesto ki služba, taro jekh puti otkažingja o terminija kolenge so siem sine dogovorime. Palo adava čhinavgja te kerel mancar lafi. Na džanava sine soske kergja adava“ (DŽENET).

„Jekh puti kergjem lafi ko telefoni trin phralja ki isto linija. Jekh taro phralja vakergja amenge ’Čao‘ hem me mislingjum kaj phanlja o telefoni. Palo adava e javere phraleske vakergjum nesave lošna bukja bašo phral so mislingjum kaj phanlja o telefoni, ama ov sine panda ki linija hem šungja sa“ (MAJKL).

„Ko amaro sobranie, maškar duj pionerke iklile problemija. Počmingje te akošen pe jekh jekhaja. Lengoro akošibe obeshrabringja e javeren“ (GARI).

Šaj akala problemija na dikhjona tuke but bare. Ama ola šaj te anen bari emocionalno dukh adalenge so isi len asavke problemija hem te našaven o mir ko sobranie. Ama, šukar sine adava so akala phralja hem phenja šungje o bibliska načelija hem palem ule ko mir jekh jekhea. So mislinea, kola načelija pomožingje len?

„Ma akošen tumen dromaldan!“ (1. Moj. 45:24). O Josif vakergja akava mudro sovet pe phralenge keda valjani sine te iranen pe khere. Keda nekoj na kontrolirinela ple čuvstvija hem lokhe nervirinela pe, šaj te holjankerel e javeren hem te kerel o bukja te oven panda  pološna. O Kris halilo kaj ponekogaš leske pharo te ovel ponizno hem te šunel upatstvija javerendar. Ov manglja te meninel pe, adaleske izviningja pe e phraleske kasaja so akošlja pe. O Kris but trudingja pe te kontrolirinel pli holi. Keda o phral dikhlja kobor o Kris trudinela pe te meninel pe, ov da kergja promene. Akana ola ko mir zaedno služinena e Jehovaske.

„O planija na uspejnena keda na kerela pe iskreno lafi“ (Izr. 15:22, fus.). I Dženet odlučingja te šunel akava biblisko sovet keda lakiri amalin čhinavgja te kerel laja lafi. Adaleske, oj geli ki late hem pučlja la dali kergja nešto so povredingja la ili nerviringja la. Ko početok, e soldujenge sine hari nezgodno. Ama, o bukja ule pošukar soske solduj sine smirime keda kerena sine lafi. Tegani i phen izviningja pe e Dženetake soske pogrešno halili nesavi situacija so slučingja pe hem so mislingja kaj i Dženet kergja nešto te povredinel la. Ola akana palem tane amalinka hem zaedno služinena e Jehovaske.

„Ako ingarea tli žrtva ko žrtveniko hem adari setinea tut kaj tle phrale isi le nešto protiv tute, mukh tli žrtva anglo žrtveniko, hem dža prvo smirin tu tle phralea“ (Mat. 5:23, 24). O Isus dengja akava sovet ki jekh situacija keda sikavela sine e manušen. O Majkl odlučingja te kerel sa so valjani te poprajnel i situacija, soske sine leske but pharo so vakergja lošna bukja bašo phral. Ov gelo ko phral hem izviningja pe leske. So ulo tegani? O Majkl vakerela: „O phral prostingja mange taro vilo“. Ola palem ule amala.

„Trpinen tumen jekh jekhea hem celo vilea prostinen tumenge čak keda nekoj ka vredžinel tumen“ (Kol. 3:12-14). So ulo e duje pionerkencar so akošle pe ki služba? Jekh starešina ljubezno pomožingja len te haljoven kaj adava so kergje na vlijajngja šukar upro javera. Ov setingja len kaj valjani te oven strpliva jekh jekhaja hem te pomožinen te ovel mir ko sobranie. Ola šungje leskoro sovet. Akana šukar nakhena hem sorabotinena ki služba.

O sovet taro Kološanite 3:12-14 šaj te pomožinel tuke te ove ponizno, te prostine nekaske so povredingja tut, hem te na misline poviše ko adava. A so ako probingjan te prostine, ama na uspejngjan ko adava? Tegani šaj te pomožinel tuke o načelo taro Matej 18:15. Iako o Isus kergja lafi bašo bare grevija, akava načelo šaj te pomožinel amenge te rešina bilo savo problemi so isi amen nesave phralea ili phenjaja. Valjani te dža ko amaro phral ili phen hem te probina ljubezno hem ponizno te rešina o problemi.

Ki Biblija isi javera da praktična sovetija. Te šaj te primenina adala sovetija, valjani te sikava o „plodija taro duho“. Ola tane „mangipe, radost, mir, strplivost, ljubeznost, šukaripe, vera, krotkost hem samokontrola“  (Gal. 5:22, 23). Razmislin bašo akava: Te šaj o delija tari jekh mašina šukar te keren buti, valjani te ovel len ulje. Slično, ako isi amen osobine sar e Jehovaskere, tegani polokhe ka prifatina o razlike maškar amende hem ka nakha šukar jekh jekhea.

O RAZLIČNA KARAKTERIJA KERENA O SOBRANIE TE OVEL POBARVALO

Sarine siem različna — isi amen različna osobine, javer čhane dikhaja ko bukja hem različno vakeraja adava so mislinaja. Asavke razlike kerena amare amalipa pobarvale. Ama, ola šaj te keren te na haljova amen hem te keren problemija. Jekh iskusno starešina vakergja jekh primer kova so sikavela sar šaj te avel dži ko akava: „Nekoj soj ladžutno šaj nane te osetinel pe šukar ko društvo nekasaja soj pophravdo hem lafčija. Akaja razlika šaj na dikhjola bari, ama šaj te anel dži ko bare problemija“. So mislinea, dali duj džene soj tane but različna našti te nakhen šukar? Te dikha o primer duje apostolengoro. Keda razmislinaja bašo Petar, šaj mislinaja bašo nekaste so vakerela sa so avela leske ki godi. A keda kerela pe lafi bašo Jovan, šaj zamislinaja amenge jekh ljubezno phral kova so šukar razmislinela angleder te phenel nešto. O Petar hem o Jovan sine različna. Ama, ola šukar sorabotinena sine ki služba e Jehovaske (Dela 8:14; Gal. 2:9). Akava važinela amenge da avdive. Čak o sluge e Devleskere soj tane but različna ko karakter šaj šukar te sorabotinen.

Ama, so ako nekoj taro tlo sobranie vakerela ili kerela nešto so džala tuke ko živce? Tegani šukar tano ma te bistre kaj o Isus mulo adale manušeske da hem kaj valjani te sikave mangipe (Jovan 13:34, 35; Rim. 5:6-8). Nane ispravno te odlučine ma te ove  amal lea ili te izbegine le. Šaj te puče tut: „Dali o phral kerela nešto soj sprotivno taro e Jehovaskere zakonija? Dali namerno povredinela man? Ili, samo isi amen različna karakterija? Dali isi le šukar osobine so me bi mangava te oven man?“

Na primer, ako leske tano lokho te kerel lafi javere manušencar a tu sian ladžutno, soske na dogovorinea tut lea te džan zaedno ki služba? Agjaar ka šaj te sikljove lestar. Ili, so ako tano podarežlivo tutar? Dali dikhljan kobor tano bahtalo adaleske so pomožinela e pophurenge, e nasvalenge, ili e čorolenge? Dali šaj te sikljove lestar sar šaj tu da te ove podarežlivo? Akava sikavela kaj iako tu hem o phral sien različna, šaj te trudine tut te dikhe leskere šukar osobine. Šaj nane te oven najšukar amala, ama šaj te oven popaše jekh jekhea. Akava ka pomožinel tumenge te keren mir maškar tumende hem ko sobranie.

Ko prvo veko, sine duj phenja so vikinena pe sine Evodija hem Sintihija, hem izgleda sine len but različno karakter. Ama, o apostol Pavle ohrabringja len „te oven len ista misle džikote služinena e Devleske“ (Fil. 4:2). Amen da mangaja te služina e Devleske zaedno amare phralencar hem phenjencar, hem te kera mir.

MA MUKH O PROBLEMIJA TE AČHOVEN

Soske valjani sigate te cida amendar o negativna misle so isi amen bašo javera? Akala misle šaj te sporedina len divo čarjaja koja so bajrola ki jekh šuži bavča lulugjencar. Ako na ikalaja akaja divo čar, oj ka bajrol ki celo bavča. Isto agjaar, ako amare negativna misle bašo javera bajrovena, adava šaj lošno te vlijajnel upro celo sobranie. Ama, ako mangaja e Jehova hem amare phralen, ka kera sa so šaj te ovel mir ko sobranie.

Keda ponizno trudinaja amen te ova ko mir e javerencar, šaj ka iznenadina amen kobor šukar rezultatija ka ikljoven taro adava

 Keda trudinaja amen te ova ko mir e javerencar, šaj ka iznenadina amen kobor šukar rezultatija ka ikljoven taro adava. Jekh phen koja so doživingja akava vakerela: „Mislinava sine kaj jekh phen ponašinela pe mancar sar te phene sium tikno čhavo. Adava but smetinela man sine. Adaleske, počmingjum ma te kerav laja but lafi hem grubo te iranav lake. Mislinava sine mange: ’Oj na poštujnela ma man, adaleske ni me nane te poštujnav la‘“.

Palo nesavo vreme, akaja phen počmingja te razmislinel bašo plo stavi. „Počmingjum te dikhav mle slabostija hem sium sine razočarimi korkori mandar. Haliljum kaj valjani te meninav mlo stavi. Molingjum man e Jehovaske baši akaja buti, kingjum e phenjake jekh poklon hem pišingjum lake kartička kolate so izviningjum man adaleske so sium sine lošno laja. Gušingjem amen hem odlučingjem te bistra o problemi. Ottegani nane amen više nisave problemija.“

Sekole manušeske valjani mir. Keda nekoj tano nesigurno ili gordo, adava šaj te kerel te ponašinel pe ko način kolea so šaj te ruminel o mir. Akava tano normalno e manušenge taro sveto, ama o Jehova taro ple sluge adžikerela te oven pojaver. Maškar e Jehovaskere svedokija valjani te ovel mir hem jekhipe. O Jehova preku plo sveti duh ohrabringja e Pavle te pišinel: „Molinava tumen živinen agjaar sar so sien vikime, sekogaš oven ponizna hem blaga, strpliva, mangipaja trpinen tumen jekh jekhea, agjaar so iskreno ka trudinen tumen te ikeren o jekhipe e duhoskoro, ko mir kova so povrzinela tumen“ (Ef. 4:1-3). O mir kova so povrzinela e Jehovaskere narodo tano but skapoceno. Adaleske, sekova jekh amendar te kerel sa so šaj te ovel panda pobaro o mir hem te rešinel sa o problemija so šaj isi le e phralencar hem e phenjencar.