Dža ko teksto

Dža ko dujto meni

Dža ki sodržina

E Jehovaskere svedokija

romane (Makedonija)

Stražarsko kula (izdanie bašo proučibe)  |  juli 2017

„Roven okolencar so rovena“

„Roven okolencar so rovena“

Ohrabrinen tumen maškar tumende hem pomožinen tumen jekh jekhea (1. SOL. 5:11)

GILJA: 121, 75

1, 2. Soske valjani te dikha sar šaj te da uteha okolenge so žalinena palo nekaste so mulo? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

„IAKO nakhlja skoro jekh berš sar mulo amaro čhavo, ponadari da osetinaja sine bari dukh“, vakerela i Suzi. Keda jekhe phraleskiri romni iznenadeno muli, ov vakergja kaj osetingja „bari fizičko dukh so našti te objasninel pe“. Žalno tano adava so but javera da manuša osetinena asavki dukh. But phralja hem phenja na očekujngje kaj nekoj soj lenge paše ka merel angleder te avel o Armagedon. Šaj mulo tutar nekoj so mangea le, ili šaj pendžarea nekas so žalinela palo nekaste so mulo. Adaleske, šaj pučea tut: „So šaj te pomožinel okolen so žalinena palo nekaste te arakhen uteha?“

2 Nesave manuša vakerena kaj o vreme šaj te sasljarel sa o rane. Ama, dali tano sekogaš agjaar? Jekh udovica vakergja: „Točno tano adava kaj o vreme šaj te  sasljarel o rane, ama haliljum kaj but zavisinela taro adava sar koristinaja le“. Te šaj te sasljol jekh fizičko rana, valjani lake vreme hem griža. Isto agjaar, valjani vreme hem griža te šaj te sasljol jekh emocionalno dukh. So konkretno šaj te pomožinel okolenge so žalinena palo nekaste te sasljaren pli emocionalno dukh?

O JEHOVA TANO DEVEL SO DELA UTEHA

3, 4. Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova haljovela sar osetinena pe okola so mulo lendar nekoj?

3 Taro amaro sočuvstvitelno Dad, o Jehova, avela i najbari uteha koja so valjani amenge. (Čitin 2. Korinkjanite 1:3, 4.) Ov tano najbaro primer bašo sočuvstvo hem vakerela ple narodoske: „Me sium tumaro utešiteli“ (Isa. 51:12; Ps. 119:50, 52, 76).

O Jehova edvaj adžikerela o dive keda ka voskresninel ple verna slugen

4 Amaro Dad so mangela amen džanela so značinela te merel tutar nekoj soj tuke paše. Na primer, but leskere verna sluge mule, sar soj o Avraam, o Isak, o Jakov, o Mojsej hem o David (4. Moj. 12:6-8; Mat. 22:31, 32; Dela 13:22). Tari Biblija džanaja kaj o Jehova edvaj adžikerela o dive keda ka voskresninel akale verna slugen (Jov 14:14, 15). Tegani ola ka oven bahtale hem sovršeno saste. O Jehova isto agjaar dikhlja sar mulo leskoro prvobijamo čhavo kaste so but mangela le (Izr. 8:22, 30). Našti ni te zamislina amenge kobor bari dukh osetingja o Jehova džikote dikhela sine sar leskoro Čhavo merela bare dukhencar (Jovan 5:20; 10:17).

5, 6. Sar dela amen o Jehova uteha?

5 Šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka pomožinel amen. Adaleske, valjani te osetina amen slobodna ki molitva te vakera leske kobor bari dukh hem žal osetinaja. Kobor tano utešno adava so džanaja kaj o Jehova haljovela sar osetinaja amen hem kaj sekogaš ka del amen i uteha so valjani amenge. Sar kerela adava?

6 Jekh način sar o Jehova dela amen uteha tano preku plo sveti duh (Dela 9:31). O Isus dengja lafi kaj amaro Dad ka del plo mokjno sveti duh sarinenge so molinena bašo adava (Luka 11:13). I Suzi, kola so spomningjem angleder, vakerela: „But puti ko kočaka molinaja sine e Jehova te del amen uteha. Sekova puti, o mir taro Devel čače arakhela sine amare vile hem amare misle“. (Čitin Filipjanite 4:6, 7.)

O ISUS ISTO AGJAAR HALJOVELA SAR OSETINAJA AMEN

7, 8. Soske šaj te ova sigurna kaj o Isus ka utešinel amen?

7 Keda sine ki Phuv, o Isus ple lafencar hem ple postapkencar sovršeno sikavgja pe Dadeskere šuže osobine (Jovan 5:19). O Jehova bičhalgja ple Čhave te šaj te utešinel „adalen soj tane phage vilea“ hem „sarinen so žalinena“ (Isa. 61:1, 2; Luka 4:17-21). O manuša šaj sine te dikhen  kaj o Isus haljovela lengere muke hem kaj čače mangela te pomožinel len (Evr. 2:17).

8 Keda sine terno, e Isuse verojatno sine le nekoj so mulo taro leskere paše amala ili familija. Leskoro očuvo, o Josif, izgleda mulo džikote o Isus sine panda tinejdžeri ili keda sine le hari poviše taro 20 berš. * (Dikh i fusnota.) Zamislin tuke samo kobor sine pharo e Isuseske te izdržinel adaja dukh, isto agjaar te dikhel sar žalinena leskiri daj, o phralja hem o phenja.

9. Sar sikavgja o Isus sočuvstvo keda mulo o Lazar?

9 Džikote sine ki Phuv, o Isus sikavgja kaj čače haljovela e manušen hem sine le sočuvstvo. Na primer, keda leskoro paše amal o Lazar mulo, ov osetingja i bari dukh so osetingje i Marija hem i Marta. Leskoro sočuvstvo baši lenge sine doborom baro so počmingja te rovel, iako džanlja kaj ka voskresninel e Lazare (Jovan 11:33-36).

10. Soske šaj te ova sigurna kaj o Isus haljovela sar osetinaja amen?

10 Sar šaj e Isuseskere utešna lafija taro purano vreme te pomožinen amen avdive? I Biblija vakerela kaj o Isus na meningja pe. Late pišinela: „O Isus tano isto erati hem avdive, hem zasekogaš“ (Evr. 13:8). O Isus tano „o Glavno Zastapniko e životoskoro“ soske preku leste ka šaj te živina večno. Korkori ov osetingja dukh hem žal, adaleske „šaj te pomožinel adalen soj tane ko iskušenija“ (Dela 3:15; Evr. 2:10, 18). Šaj te ova sigurna kaj o Isus avdive da sikavela sočuvstvo adalenge soj ko dukha. Ov haljovela lengiri dukh, hem šaj te del len uteha keda valjani. (Čitin Evreite 4:15, 16.)

UTEHA TARI BIBLIJA

11. Kola stihija but utešinena tut?

11 O stihija kolendar so dikhjola kaj o Isus osetingja bari dukh keda mulo o Lazar tane samo delo taro but utešna stihija soj pišime ko e Devleskoro Lafi. Akava na iznenadinela amen soske „sa so sine pišimo angleder, pišimo tano baši amari pouka, hem isi amen nadež soske e Devleskoro lafi dela amen sila hem pomožinela amen te izdržina“ (Rim. 15:4). Ako žalinea palo nekaste so mulo, šaj te arakhe uteha ko akala stihija:

  • „O Jehova tano paše uzo adala soj phage vilea hem spasinela adalen soj phage duhoja“ (Ps. 34:18, 19).

  • „Keda pherdiljum but misle so na dena man mir, tu utešingjan man hem smiringjan man“ (Ps. 94:19).

  • „Amaro Gospodari, o Isus Hristos, hem o Devel, amaro Dad, kova so manglja amen hem dengja amen večno uteha hem šuži nadež preku o šukaripe so na zaslužinaja le, neka  utešinen tumare vile hem neka keren tumen zorale“ (2. Sol. 2:16, 17). * (Dikh i fusnota.)

KO SOBRANIE ŠAJ TE ARAKHEL PE BARI UTEHA

12. Sar šaj te utešina e javeren?

12 Adala so žalinena isto agjaar šaj te arakhen uteha ko sobranie. (Čitin 1. Solunjanite 5:11.) Sar šaj te ohrabrine hem te utešine adalen soj „phage duhoja“? (Izr. 17:22). Ma bistre kaj isi „vreme te trajnel pe hem vreme te kerel pe lafi“ (Prop. 3:7). Jekh udovica so vikinela pe Delina vakergja kaj adalen so žalinena isi len potreba te vakeren ple misle hem čuvstvija. Adaleske, najvažno buti so šaj te kere tani te šune bizo te čhinave len džikote kerena lafi. Jekh javer phen i Junija, kaskoro phral mudargja pe, vakerela: „Iako našti celosno te haljove lengiri dukh, važno tano adava so mangea te haljove len sar osetinena pe“.

13. So na valjani te bistra bašo žalibe?

13 Na valjani te bistra kaj sa o manuša na žalinena ko isto način. Ponekogaš našti te objasnina e javerenge kobor bari dukh osetinaja. E Devleskoro Lafi vakerela: „O vilo pendžarela o kerkipe e dušakoro, hem leskoro bahtalipe našti te delinel le nikoj avrijaldan“ (Izr. 14:10). Čak keda nekoj ka vakerel sar osetinela pe, e javerenge nane sekogaš lokho te haljoven le.

But puti, najšukar buti so šaj te kera tano te rova okolencar so rovena

14. Kote šaj te arakha utešna lafija so šaj te vakera len adalenge so žalinena?

14 Šaj na džanaja so te vakera nekaske so žalinela. Ama, ki Biblija pišinela kaj „i čhib e gogjaverengiri tani iljači“ (Izr. 12:18). Šaj te arakha utešna lafija ki brošura Koga kje umre nekoj što go sakaš. * (Dikh i fusnota.) Ama, but puti, najšukar buti so šaj te kera tano te rova okolencar so rovena (Rim. 12:15). I Gabi, kaskoro rom mulo, vakerela kaj ponekogaš samo e rojbaja šaj te sikavel sar osetinela pe. Oj phenela: „Adaleske utešinela man adava keda me amala rovena zaedno mancar. Tegani, na osetinava man korkori“.

15. Sar šaj te utešina e javeren ako amenge pharo te kera adava keda siem lencar? (Dikh i ramka „ Lafija so šaj te utešinen“.)

15 Ako tuke pharo te vakere utešna lafija nekaske keda sian lea, tegani šaj ka ovel tuke polokho te bičhale leske jekh kartička, poraka, ili pismo. Šaj te pišine nesavo utešno stiho, te vakere nesavi šuži osobina so sine e manuše so mulo, ili te vakere nesave šukar momentija so nakhljan lea. I Juna vakerela: „But pomožinela man keda nekoj taro  phenja ka pišinel mange jekh ohrabruvačko poraka ili ka vikinel man te družina amen. Agjaar osetinava kaj o javera mangena man hem grižinena pe mange“.

16. Kova tano jekh šukar način sar šaj te utešina e javeren?

16 Amare molitve šaj te pomožinen e phralenge hem e phenjenge so mulo lendar nekoj. Šaj te molina amen lenge, ili šaj čak te molina amen lencar zaedno. Iako nane te ovel tuke lokho te moline tut ko asavke situacie adaleske so avela tuke te rove, tli molitva taro vilo ka del len bari uteha. I Delina vakerela: „Ponekogaš keda nesave phenja avena sine te utešinen man, pučava len sine dali mangena te molinen pe mancar zaedno. Keda počminena sine te molinen pe, ačhola sine lengoro glaso, ama palo nekobor lafija smirinena pe sine hem vakerena sine molitva taro vilo. Lengiri vera, o mangipe hem lengiri griža, kergje mi vera pozorali“.

PONADARI DA UTEŠIN E JAVEREN

17-19. Soske valjani ponadari da te utešina e javeren?

17 Našti te džana točno kobor vreme nekoj ka žalinel. Keda nekastar ka merel nekoj soj leske paše, ko početok avena but džene tari familija hem amala te utešinen le. Ama, palo nesavo vreme, keda ola ka iranen pe ko ple obvrske, okolenge so žalinena ponadari da ka valjani nekoj so ka utešinel len. Adaleske, ov spremno te pomožine len. Ko Izreki 17:17 pišinela: „O čačutno amal sikavela mangipe ko sekova vreme hem  phral ovela ko phare dive“. Valjani te utešina okolen so mulo lendar nekoj sa džikote isi len potreba tari uteha. (Čitin 1. Solunjanite 3:7.)

18 Ma bistre kaj nesave bukja šaj te keren nekas so žalinela taro jekh puti te ovel leske popharo. Na primer, adava šaj te ovel i godišnica taro brako, nesavi muzika, slike, nesave aktivnostija, pa čak nesavo posebno miris, zvuko ili nesavo vreme taro berš. Keda nekoj so žalinela valjani prvo puti te kerel nešto so angleder kerela sine zaedno ple bračno partnerea, sar soj te džal ko kongres ili ki Spomen-svečenost, šaj te osetinel bari dukh. Jekh phral vakerela: „Keda muli mi romni, džanljum kaj ka ovel mange pharo ki godišnica taro amaro brako. Čače sine agjaar. Ama, nekobor phralja hem phenja dogovoringje te kheda amen nekobor mle paše amalencar te šaj ma te ovav korkori“.

19 Ma bistre kaj adalenge so žalinena na valjani uteha samo ko posebna prilike. I Junija vakerela: „But značinela mange keda nekoj pomožinela man hem tano mancar ko bilo kova vreme, na samo ko posebna prilike. Adala momentija but ceninava len hem utešinena man“. Točno tano adava kaj našti te cida celosno i dukh adalengiri so žalinena ili adava so osetinena pe korkori, ama šaj te utešina len agjaar so ka kera nešto baši lende (1. Jov. 3:18). I Gabi vakerela: „Čače sium but blagodarno e Jehovaske so o starešine pomožingje man te izdržinav o phare momentija. Ola kergje te osetinav man sar te phene o Jehova ikerela man ki pli angali hem utešinela man“.

20. Soske utešinela amen adava so vetingja o Jehova?

20 But tano utešno adava so o Jehova, o Devel sekole utehakoro, ka voskresninel e mulen hem adalea ka cidel sa i dukh (Jovan 5:28, 29). O Devel vetingja kaj „ka uništinel o meribe zasekogaš hem o Najbaro Vladeteli o Jehova ka kosel o asva taro sekova muj“ (Isa. 25:8). Tegani, namesto te roven okolencar so rovena, sarine ki Phuv ka radujnen pe okolencar so radujnena pe (Rim. 12:15).

^ pas. 8 Tari Biblija džanaja kaj o Josif sine dživdo keda e Isuse sine le 12 berš. Ama, ki Biblija na pišinela ništo bašo Josif keda o Isus kergja plo prvo čudo agjaar so kergja o pani te ovel mol, a ni palo adava da na pišinela ništo baši leste. Akava šaj te značinel kaj o Josif na sine dživdo ko adava vreme. Isto agjaar, džikote visinela sine ko stubo, ov vakergja e Jovaneske te grižinel pe leskere dajake e Marijake. Adava na bi kerela sine ako sine o Josif panda dživdo (Jovan 19:26, 27).

^ pas. 11 Javer stihija so utešingje bute dženen tane Psalm 20:1, 2; 31:7; 38:8, 9, 15; 55:22; 121:1, 2; Isaija 57:15; 66:13; Filipjanite 4:13 i 1. Petrovo 5:7.

^ pas. 14 Dikh hem i statija „Teši gi užalenite kako što pravel Isus“ so iklili ki Stražarsko kula taro 1 noemvri 2010 berš.